<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94484"><dc:title>Razlike v izbranih morfoloških in gibalnih dejavnikih med smučarskimi skakalci in nordijskimi kombinatorci – mladinska kategorija</dc:title><dc:creator>Pograjc,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jošt,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ulaga,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>smučarski skoki</dc:subject><dc:subject>nordijska kombinacija</dc:subject><dc:subject>morfološki in gibalni dejavniki</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti ali obstajajo razlike v izbranih morfoloških in gibalnih dejavnikih med smučarskimi skakalci in nordijskimi kombinatorci. V raziskavo je bilo zajetih 20 smučarjev skakalcev in 7 nordijskih kombinatorcev, starih od 16 do 20 let. Meritve so bile izvedene 23. 10. 2015 in 6. 11. 2015 na Fakulteti za šport.
Pri morfoloških dejavnikih je bilo ugotovljeno, da do statistično značilnih razlik med smučarskimi skakalci in nordijskimi kombinatorci prihaja v indeksu telesne mase (BMI) (t = -3,25; p = 0,00) in morfološkem indeksu plovnosti (t = 2,55; p = 0,02). Nordijski kombinatorci so imeli v povprečju za 1,5 kg/m2  višjo vrednost indeksa telesne mase. Smučarski skakalci so imeli za 58,1 enot višji povprečni morfološki indeks plovnosti. Pri spremenljivkah z neznačilnimi razlikami je bilo ugotovljeno, da so bili smučarski skakalci v povprečju za 3 kg lažji, 2,1 cm višji, imeli za 1,2 cm daljše roke in za 1,7 cm manjši obseg stegna glede na nordijske kombinatorce. Drugje so bile razlike med obema skupinama neznatne.
Pri gibalnih dejavnikih pa je bilo ugotovljeno, da se smučarski skakalci in nordijski kombinatorci statistično značilno razlikujejo v bočnem ravnotežju (t = 2,43; p = 0,02) in v preskakovanju ovir (t = -3,11; p = 0,01). V povprečju so bili smučarski skakalci precej boljši v bočnem ravnotežju (t = 2,43; p = 0,02) in imeli so za 0,3 sekund hitrejši povprečni čas pri preskakovanju ovir (t = -3,11; p = 0,01). Pri ostalih spremenljivkah do statistično značilnih razlik ni prihajalo. Večje razlike so bile opažene še pri  skoku v daljino z mesta (pri skakalcih v povprečju za 4,71 cm daljši skoki), pri ravnotežju frontalno (za 4,35 sekund boljši skakalci) in pri gibljivosti v bokih (1,24 cm boljši skakalci). Pri drugih spremenljivkah so bile razlike neznatne.
Zaključili smo, da med smučarskimi skakalci in nordijskimi kombinatorci res prihaja do razlik v morfoloških in gibalnih dejavnikih. Pri nekaterih testih so bile razlike statistično značilne, pri večini ostalih pa so bile neznatne. Nordijski kombinatorci morajo biti dobri smučarji skakalci in tudi dobri v smučarskem teku, zato je njihova morfološka in gibalna profiliranost samo delno podobna smučarjem skakalcem.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-31 07:20:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
