Študija okužb kirurške rane po sternotomiji pri pacientih s kirurško revaskularizacijo srcaKamenšek, Tina (Avtor) Žibert, Janez (Mentor) Trunk, Primož (Komentor) okužba kirurške raneterapija z negativnim tlakomrizični dejavnikiglikemična kontrolakirurška revaskularizacija srcaUvod: Okužbe kirurških ran po srčnih operacijah se v svetu in v Sloveniji kljub antibiotični preventivi še vedno pojavljajo in negativno vplivajo na pacienta ter bremenijo ekonomski zdravstveni sistem. Koronarna bolezen je eden najpogostejših vzrokov smrti v svetu, ki se jo zdravi tudi z metodo kirurške revaskularizacije srca. Uporaba negativnega tlaka je metoda, ki se v kirurgiji že nekaj časa izvaja za zdravljenje okuženih kirurških ran, vse bolj pa se jo izvaja tudi kot preventivo kirurških okužb na zašitih kirurških ranah. Namen: Želeli smo raziskati in predstaviti vpliv posameznih faktorjev na razvoj okužbe kirurške rane po sternotomiji po posegu kirurške revaskularizacije srca ter preučiti vpliv uporabe negativnega tlaka pri preprečevanju okužbe kirurške rane po sternotomiji. Metode dela: Za potrebe empiričnega dela so bili analizirani primarni in sekundarni viri. Izvedena je bila retrospektivna študija 592 pacientov, pri katerih smo preverjali in z metodo logistične regresije napovedovali vpliv faktorjev na okužbo kirurške rane po sternotomiji po posegu kirurške revaskularizacije srca. V sklopu večje prospektivne študije je bila izvedena pilotna študija 53 pacientov, pri katerih smo preverjali vpliv uporabe negativnega tlaka na preprečevanje razvoja okužbe kirurške rane po sternotomiji po posegu kirurške revaskularizacije srca. Rezultati: Od opazovanih faktorjev sta se kot statistično značilno pomembna za razvoj okužbe kirurške rane po sternotomiji pokazala indeks telesne mase (p = 0,043) in trajanje operacije (p = 0,007). Smrtnost in pojav infekta nista bila statistično značilno povezana (p = 0,211). Pri pilotni študiji sta si bila vzorca med seboj statistično značilno podobna, razlikovala sta se samo v prisotnosti diabetesa (p = 0,034), rezultati preliminarne pilotne študije pa nakazujejo na to, da naj vrsta oskrbe kirurške rane ne bi vplivala na pogostost pojava okužbe kirurške rane po sternotomiji (p = 0,745). Razprava in sklep: Pri pacientih, ki imajo opravljeno večje število obvodov in pri katerih operacija traja dalj časa, ter pacientih z višjim indeksom telesne mase bi bilo smiselno preventivno uporabljati obliže z negativnim tlakom za kirurško rano, saj bi oskrba rane v primerjavi z ekonomskim bremenom ob pojavu okužbe predstavljala minimalen strošek.20172017-08-27 07:16:21Magistrsko delo/naloga94454sl