<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94432"><dc:title>Primerjava izračuna poškodbe zaradi utrujanja z energijskimi modeli</dc:title><dc:creator>Kocjan,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeruga,	Domen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>energijski modeli</dc:subject><dc:subject>doba trajanja</dc:subject><dc:subject>poškodba</dc:subject><dc:subject>energija zaključene histerezne zanke</dc:subject><dc:subject>cikel</dc:subject><dc:subject>ciklično obremenjevanje</dc:subject><dc:subject>poškodbeni parameter</dc:subject><dc:description>Pri uporabi različnih metod določanja dobe trajanja, oziroma metod za izračun poškodb materiala v določenem obremenitvenem ciklu, je potrebno izhajati iz eksperimentalno pridobljenih podatkov za določeni material.

Z namenom proučitve različnih metod in njihove primerjave z uveljavljenimi napetostnimi in deformacijskimi metodami, smo v okviru magistrskega dela obravnavali energijske modele izračuna poškodbe in jih primerjali z napetostnimi in deformacijskimi modeli. Dodatno smo medsebojno primerjali več korekcij srednjega nivoja napetosti, katere so formulirane na nivoju histerezne energije. Sledila je simulacija napetostno-deformacijskega stanja za izbrane obremenitvene cikle in izračun poškodbe. Za oceno učinkovitosti energijskih modelov smo dodatno obravnavali viskoplastične modele, ki so namenjeni korekciji vpliva časovne komponente na utrujanje gradiva. S postopkom vrednotenja energijskega poškodbenega parametra smo pričeli na podlagi pridobljenih eksperimentalnih podatkov meritev dob trajanja, ki so dostopni v objavljeni strokovni literaturi. Sledila sta določevanje parametrov modelov in izračun dob trajanja za posamezni model oziroma korekcijo.

Ugotovili smo, da je pri uporabi energijskih modelov prisoten potencial, ker smo dobili primerljive rezultate z deformacijskimi modeli, v določenih primerih pa so rezultati bili celo bolj točni in z manj raztrosa.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-25 07:15:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
