<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94346"><dc:title>Vpliv živega srebra in selena na biomolekularne profile v prehranjevalni verigi.</dc:title><dc:creator>Gregorič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogel Mikuš,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grdadolnik,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Živo srebro</dc:subject><dc:subject>selen</dc:subject><dc:subject>prehranjevalna veriga</dc:subject><dc:subject>solata</dc:subject><dc:subject>polž</dc:subject><dc:subject>FTIR</dc:subject><dc:subject>biokemijske spremembe</dc:subject><dc:description>Živo srebro (Hg) je za organizme strupeno že pri nizkih koncentracijah. Raziskave kažejo, da selen (Se) lahko zmanjšuje negativne učinke Hg tako pri rastlinah kot živalih. Namen naloge je bil razviti metodologijo uporabe biomolekularnih profilov (BMP) rastlin in živali izmerjenih z metodo infrardeče spektroskopije s Fourjerjevo transformacijo (FTIR) v kombinaciji z ustreznimi statističnimi metodami, kot potencialnih biooznačevalcev izpostavljenosti Hg in/ali Se. Kot testna organizma smo izbrali solato in polža lazarja. Pri solati smo zabeležili spremembe v BMP zaradi izpostavljenosti Hg že pri odmerku 1 mg Hg/kg suhih tal dodanega v obliki HgCl2. Tako v koreninah kot poganjkih se je statistično najznačilneje povečal signal vibracijskih trakov (VT) v območjih 1599-1615 cm-1 in 1369-1425 cm-1, ki sta značilni za proteine in pa statistično najznačilneje zmanjšal signal VT v območjih 1010-1036 cm-1, 1039-1077 cm-1 (poganjki),  990-988 cm-1 (korenine) in 832-939 cm-1 (korenine), ki so značilni za ogljikove hidrate. V koreninah je Se pri nižjih odmerkih Hg omilil omenjene spremembe, pri višjih odmerkih Hg pa ni imel več vpliva. V poganjkih je Se omilil spremembe pri izpostavitvi odmerku 100 mg Hg/kg suhih tal, pri manjših odmerkih pa ni imel vpliva. Spremembe ob izpostavitvi Hg se kažejo tudi v lipidnem delu FTIR spektra. Tudi pri polžih, ki so uživali solato s povečanimi vsebnostmi Hg, se kažejo spremembe BMP. V prebavni žlezi in mišičnem tkivu se statistično najznačilneje zmanjšajo intenzitete VT v območju 1630-1649 cm-1 (proteini). Statistično najznačilneje pa se povečajo v območju 1387-1415 cm-1 (prebavna žleza, proteini), 1451-1465 cm-1  in 1402-1407 cm-1 (mišica, proteini). V lipidnem delu so vidne spremembe predvsem v prebavni žlezi. Selen je omenjene spremembe omilil.</dc:description><dc:publisher>[P. Gregorič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-31 09:56:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94346</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
