<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94342"><dc:title>Protimikrobno delovanje prodigiozina na bakterije iz rodu Bacillus.</dc:title><dc:creator>Tabor,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Danevčič,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Prodigiozin</dc:subject><dc:subject>Bacillus</dc:subject><dc:subject>mehanizem delovanja</dc:subject><dc:subject>protimikrobno sredstvo</dc:subject><dc:subject>liza celic</dc:subject><dc:description>Prodigiozin je rdeči pigment, ki sodi v skupino prodigininov. Zanimiv je, ker deluje protimikrobno, protiglivno, algicidno in proti praživalim. Odkrili so tudi, da ima prodigiozin velik potencial kot protirakasta in imunosupresivna molekula. Protimikrobni mehanizem delovanja prodigiozina je slabo poznan, zato smo v magistrskem delu želeli določiti tarčne celične komponente bakterije B. subtilis, na katere deluje prodigiozin in pri tem povzroči celično smrt. Z dilucijsko metodo v mikrotitrskih ploščah smo različnim sevom Bacillus sp. določili MIK. MIK prodigiozina smo določili tudi bakterijam pri spremembi temperature inkubacije in slanosti v gojišču. Protibakterijsko aktivnost smo določali z merjenjem OD650 bakterijskih kultur v tekočem gojišču LB, kjer smo ob različnih fazah rasti kulturam dodali ustrezno koncentracijo prodigiozina. Hkrati smo celice spremljali tudi z uporabo mikroskopije z diferencialnim interferenčnim kontrastom in merjenjem aktivnosti β – galaktozidaze. V kontrolnih poskusih smo B. subtilis PS-216 tretirali z različnimi bakterolitičnimi in bakteriostatskimi sredstvi. Ugotovili smo, da so bili vsi testirani sevi Bacillus občutljivi na dodatek prodigiozina. Vrednosti MIK so bile različne in so znašale od 2,82 ± 1,81 mg/L pri Bacillus sp. 5A do 7,83 ± 2,86 mg/L pri B. subtilis NCIB 3610. V stresnih pogojih se je občutljivost bakterij na prodigiozin še povečala. Z opazovanjem celic pod mikroskopom in spremljanjem OD650 smo ugotovili, da prodigiozin povzroči avtolizo celic. Največji vpliv ima na hitro deleče se celice v eksponentni fazi rasti. Pokazali smo, da delovanje prodigiozina povzroči večjo prepustnost celične membrane. Iz dobljenih rezultatov sklepamo, da prodigiozin najverjetneje inducira avtolizine, ki povzročijo hitro lizo bakterijske populacije.</dc:description><dc:publisher>[M. Tabor]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-31 09:55:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94342</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
