<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94338"><dc:title>Vrednotenje vnosa hranil pri študentih študija Prehrana</dc:title><dc:creator>Kocijan,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bertoncelj,	Jasna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehranske navade</dc:subject><dc:subject>prehransko stanje</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>prehrana študentov</dc:subject><dc:subject>energijske potrebe</dc:subject><dc:subject>energijska vrednost</dc:subject><dc:subject>dnevni vnos hranil</dc:subject><dc:subject>načrtovanje prehrane</dc:subject><dc:subject>prehranske smernice</dc:subject><dc:subject>spletno orodje OPKP</dc:subject><dc:subject>prehranski dnevnik</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti vnos hranil pri 20 študentih (12 ženskah in 8 moških) študija Prehrana ter dobljene rezultate primerjati s priporočili, ki jih podajajo Smernice zdravega prehranjevanja za študente. V prvem delu raziskave smo hranilno vrednost zaužitih obrokov ovrednotili s pomočjo prehranskih dnevnikov, ki so jih študenti s spletnim orodjem OPKP vodili 7 dni. Ugotovili smo, da prehrana študentov ni bila zadosti pestra, saj so študenti v svoj jedilnik premalokrat vključili živila iz vseh skupin živil, predvsem sadje, zelenjavo in ribe, ter so uživali premalo tekočine. Izmed obrokov so študenti najbolj pogosto uživali kosilo in večerjo, sledila sta malica in zajtrk. V povprečju je bil energijski vnos obravnavane skupine študentov glede na priporočila prenizek. Energijski delež beljakovin je znašal 18 %, maščob 34 % in skupnih ogljikovih hidratov 48 % dnevnega energijskega vnosa, kar ni v skladu s priporočili. Najbolj je od priporočil odstopal vnos enostavnih sladkorjev, ki je znašal 15 % dnevnega vnosa energije namesto priporočenih 10 %. V drugem delu raziskave smo s kemijsko analizo in s spletnim orodjem OPKP določili hranilno vrednost izbranega kosila, ki ga je posamezni študent zaužil v času vodenja svojega prehranskega dnevnika, ter rezultate med seboj primerjali. Kemijska analiza je obsegala analizo vsebnosti vode, pepela, beljakovin, maščob in prehranske vlaknine. Iz analitskih podatkov smo izračunali vsebnost ogljikovih hidratov, energijsko vrednost, energijske deleže hranljivih snovi in energijsko gostoto v analiziranih kosilih. Pri primerjavi rezultatov glede na vir podatkov (kemijska analiza, OPKP) smo ugotovili, da so bile s kemijsko analizo določene povprečne vsebnosti hranljivih snovi v kosilih in energijska vrednost kosil manjše kot vsebnosti, določene s spletnim orodjem OPKP. S statistično analizo nismo ugotovili razlik glede na uporabljeno metodo, ampak le razlike v vsebnosti nekaterih hranil med ženskami in moškimi.</dc:description><dc:publisher>[S. Kocijan]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-30 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94338</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
