Ugotavljanje povezanosti kampilobaktrov in salmonel med humanimi vzorci in vzorci izbranih živil (Slovenija, 2004–2013)Damiš, Kornelija (Avtor) Kraigher, Alenka (Mentor) Simonović, Zoran (Komentor) salmonelozekampilobakteriozeokužbe z živilipovezavaUvod: Zoonoze so bolezni, ki se po naravni poti prenašajo z živali na človeka. V Sloveniji se zoonoze spremljajo interdisciplinarno v okviru monitoringa zoonoz. Črevesne nalezljive bolezni se prijavljajo in spremljajo v okviru epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni. Namen: Namen naloge je bil ugotoviti ali med pojavnostjo kampilobakterioz in salmoneloz pri ljudeh in prisotnostjo kampilobaktrov in salmonel v izbranih vzorčenih živilih obstaja povezava. Metode dela: Za ugotavljanje povezanosti pojavljanja kampilobakterioz in salmoneloz pri ljudeh in med prisotnostjo potrjenih kampilobaktrov in salmonel v izbranih živilih smo izvedli retrospektivno korelacijsko (ekološko) študijo. Analizirali smo že zbrane primarne podatke. Količinsko smo opredelili in ocenili osnovne značilnosti proučevanih spremenljivk ter ugotavljali obstoj in jakost zveze med dvema spremenljivkama. Podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0, izračunali Pearsonov koeficient korelacije ter pripravili trendne grafe in korelacijske diagrame. Rezultati: V opazovanem obdobju 2004–2013 se spremembe v deležu okuženih živil s kampilobaktri in salmonelami ne odražajo na številu vseh prijavljenih primerov kampilobakterioz in salmoneloz pri ljudeh. Incidenčna stopnja kampilobakterioz pri ljudeh je konstantna, prisotnost kampilobaktra v vzorcih živil pa je v porastu. Povezanost je negativna, zmerno močna in statistično ni pomembna (r = –0,41, p > 0,05). Incidenčna stopnja salmoneloz se je v izbranem obdobju izrazito znižala, v vzorcih živil pa prisotnost salmonel raste. Povezava med spremenljivkama je negativna, nizko povezana in statistično nepomembna (r = –0,29, p > 0,05). Zelo močno, statistično značilno povezanost v izbranem časovnem obdobju potrdimo med incidenčno stopnjo salmoneloz pri ljudeh, povzročenih s serotipom S. Enteritidis in deležem okuženih živil s tem serotipom (r = 0,98, p < 0,01); obe spremenljivki imata v obdobju 2004–2013 izrazit trend zniževanja. Incidenčna stopnja salmoneloz pri ljudeh, okuženih s serotipom S. Infantis ali ostalimi salmonelami in delež vseh pozitivnih vzorčenih živil, okuženih s serotipom S. Infantis ali ostalimi salmonelami, imajo izražen trend rasti. Pri incidenčni stopnji salmoneloz pri ljudeh, povzročenih s serotipom S. Typhimurium, in deležu pozitivnih vzorčenih živil govejega in svinjskega mesa, okuženega s tem serotipom, je prisoten trend zniževanja. Med navedenimi spremenljivkami velja pozitivna, srednje visoka povezanost (r = 0,45, r = 0,45 in r = 0,46), ki pa statistično ni pomembna (p > 0,05). Le v obdobju 2004–2011 sta se tako incidenčna stopnja salmoneloz pri ljudeh kot število okuženih živil s salmonelami znižala. Močna, pozitivna, statistično značilna povezanost je tudi med incidenčno stopnjo salmoneloz in deležem okužene perutnine s salmonelami v obdobju 2004–2011 (r = 0,79, p < 0,05). Razprava in sklepi: Hipoteze glede povezave med pojavnostjo vseh kampilobakterioz oziroma salmoneloz in deležem okuženih živil s kampilobaktri oziroma salmonelami nismo potrdili. Nekatere spremembe v deležu okuženih živil se odražajo s spremembami v pogostnosti okužb pri ljudeh. Predvsem se zniževanje pojavljanja serotipa S. Enteritidis v živilih odraža v znižanju pojavnosti okužb s tem serotipom pri ljudeh. Predlagamo implementacijo ukrepov za zmanjševanje črevesnih nalezljivih bolezni, povzročenih s hrano v smislu interdisciplinarnega in medresorskega sodelovanja, preventivnih programov ter ozaveščanja prebivalcev.20172017-07-20 07:16:16Magistrsko delo/naloga94219sl