<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94217"><dc:title>Vpliv kombiniranega delovanja citostatikov na živost celic ZFL in nastanek poškodb DNA</dc:title><dc:creator>Modic,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žegura,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>citotoksičnost/genotoksičnost/citostatiki/5-fluorouracil/cisplatin/ciklofosfamid/ifosfamid/ Danio rerio/jetrne celice rib cebric/celice ZFL/test MTS/test komet/test mikrojeder</dc:subject><dc:description>Citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka, z urinom in/ ali blatom rakavih bolnikov pridejo v odpadne vode, in se posledično v primeru, da le-te niso ustrezno prečiščene, znajdejo v okolju. Zaradi specifičnega mehanizma delovanja lahko citostatiki že v zelo nizkih koncentracijah predstavljajo nevarnost za netarčne organizme, s katerim  pridejo v stik v okolju. V magistrski nalogi smo raziskovali citotoksično in genotoksično delovanje izbranih citostatikov in njihovih kompleksnih mešanic pri koncentracijah, ki so relevantne za okolje na in vitro modelu jetrnih celic rib cebric (Danio rerio; ZFL). Na osnovi literaturnih podatkov o pojavljanju citostatikov v odpadnih vodah Onkološkega inštituta v Ljubljani smo izbrali štiri, ki so eni od najpogosteje uporabljenih citostatikov in so tudi najpogosteje zaznani v odpadnih vodah. Izbrali smo naslednje citostatike: 5-fluorouracil (5-FU), cisplatin (CDDP), ciklofosfamid (CP) in ifosfamid (IF). Citotoksično delovanje posameznih citostatikov in njihovih kompleksnih mešanic smo ugotavljali s testom MTS, njihovo genotoksično delovanje pa s testom komet in testom mikrojeder. S testom MTS smo ugotovili od koncentracije in časa odvisen vpliv 5-FU in CDDP na živost celic, medtem ko CP in IF pri koncentracijh &amp;#8804; 150 mg/L nista značilno vplivala na živosti celic ZFL niti po daljšem času izpostavitve (72 ur). Kompleksna mešanica štirih citostatikov pri okoljskih koncentracijah (0.9 µg/L 5FU, 6 µg/L CDDP, 120 µg/L CP in 100 µg/L IF) ni vplivala na živost celic, medtem ko smo pri kompleksni mešanici, ki je vsebovala 10-krat višje koncentracije citostatikov, zaznali statistično značilen vpliv na živost celic ZFL, ki pa v primerjavi s kontrolo ni bila znižana za več kot 30 %. Po 72 urah izpostavitve so čisti citostatiki povzročili poškodbe DNA, kar smo ugotavljali s testom komet. LOEC (iz angl low observed effect concentration) vrednosti za posamezne citostatike so bile 0.01 mg/L za 5-FU, 0.1 mg/L za CDDP, 1 mg/L za CP in 0.01 mg/L za IF. Rezultati so pokazali, da je kompleksna mešanica povzročila od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA. Medtem ko pri testiranih koncentracijah čistih citostatikov (&amp;#8804; 1 mg/L za 5-FU in CDDP ter &amp;#8804; 10 mg/L za CP in IF) kot tudi pri kompleksnih mešanicah nismo zaznali vpliva na genomsko stabilnost celic ZFL, kar smo ugotavljali s testom mikrojeder.
Rezultati nakazujejo, da kompleksne mešanice citostatikov lahko predstavljajo nevarnost za vodne organize pri okoljsko relevantnih koncentracijah, kot tudi potrjujejo dejstvo, da ne moremo negativnih učinkov kompleksnih mešanic predvideti na podlagi toksikoloških podatkov za posamezne čiste snovi, ki se v takšni mešanici nahajajo.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-20 07:15:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
