<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94216"><dc:title>Metaanaliza podatkov o humani mikrobioti</dc:title><dc:creator>Bajuk,	Jerca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stres,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska mikrobiologija</dc:subject><dc:subject>mikrobne združbe</dc:subject><dc:subject>črevesna mikrobiota</dc:subject><dc:subject>prebavni trakt</dc:subject><dc:subject>genomika</dc:subject><dc:subject>metagenomika</dc:subject><dc:subject>metagenom</dc:subject><dc:subject>metaanaliza</dc:subject><dc:subject>statistične metode</dc:subject><dc:subject>nemetrično večdimenzionalno lestvičenje</dc:subject><dc:subject>NM-MDS</dc:subject><dc:description>Zanimanje znanstvenikov za raziskovanje mikrobiote prebavnega trakta narašča z razumevanjem njenih številnih vplivov na človekovo zdravje. Na področju prebavne mikrobiote odkrivamo vedno več korelacij med strukturo mikrobne združbe in različnimi okoljskimi dejavniki. O tej povezavi je bilo objavljenih že mnogo raziskav, vendar si podatki le-teh velikokrat nasprotujejo. Z metaanalizo združenih podatkov iz več raziskav smo v magistrskem delu želeli ugotoviti razlike v deležih bakterijskih vrst glede na starostne skupine in življenjski slog preiskovancev ter opredeliti vpliv razlik v analitskih pristopih med različnimi študijami. Ob tem smo tudi neodvisno preverili ugotovitve, predstavljene v objavljenih člankih. Metagenome mikrobiote prebavil ljudi različnih starosti in geografskega porekla smo zbrali s strežnika MG-RAST. Za boljše razumevanje mikrobne diverzitete v odvisnosti od zunanjih parametrov smo generirali rarefakcijske krivulje metagenomov. Nadaljnje statistične analize smo opravili s programom PAST z nemetričnim večdimenzionalnim lestvičenjem (NM-MDS), s katerim smo grafično primerjali različne mikrobne združbe in vpliv okoljskih parametrov na njihovo grupiranje. Ugotovili smo, da imajo na rezultate o mikrobni sestavi največji vpliv uporabljene analitske metode. Njihova optimizacija in standardizacija bi nam omogočila globalno primerljivost takih podatkov in jasnejši pregled nad mikrobno raznolikostjo prebavnega trakta in njenim vplivom na človekovo zdravje.</dc:description><dc:publisher>[J. Bajuk]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-20 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
