<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94156"><dc:title>Avtonomija učencev šestega razreda pri pouku angleščine</dc:title><dc:creator>Kern,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenčeva avtonomija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava avtonomijo učencev 6. razreda pri učenju angleščine. Pri učenju jezikov je ta pogosto obravnavan pojem, ki prispeva h kakovostnejšemu učenju v šoli in zunaj nje. Teoretični del obsega opredelitev avtonomije v izobraževanju ter pojasnjuje težnjo po njeni vpeljavi v tujejezično učenje in njen vpliv. V literaturi je poleg avtonomije mogoče zaslediti tudi nekaj sopomenk, sorodnih izrazov; najpogosteje uporabljeni so v delu tudi predstavljeni. Ker se delo osredinja na šestošolce, so opredeljeni: čas za razvoj avtonomije, lastnosti avtonomnega učenca, vpliv šolskega okolja, glavni poudarek pa predstavljajo sestava avtonomije in pomembna področja, ki avtonomijo soustvarjajo. V empiričnem delu je predstavljena kvantitativna raziskava, ki zajema 358 učenk in učencev 6. razreda iz 6 osnovnih šol osrednjeslovenske in gorenjske regije. Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metoda. V raziskavi smo se osredinili na samoaktivnost in mnenje učencev o odgovornosti pri učenju angleščine. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so učenci 6. razreda avtonomni pri učenju angleščine in katera področja učenčeve avtonomije so razvitejša ter katera potrebujejo dodatno pozornost. Raziskava je pokazala, da so učenci na stopnji ozaveščenosti, kar pomeni, da se še spoznavajo z različnimi pogledi in možnostmi, so vodeni, nadzorovani, delujejo v strukturiranem okolju in še ne prevzemajo odgovornosti. Zavedajo se nekaterih učnih strategij in se poslužujejo različnih tehnik, vendar zelo malo časa posvetijo načrtovanju učenja. Učenci kažejo največjo stopnjo samoaktivnosti pri aktivnem sodelovanju pri pouku. V primerih ugotovljenih statistično pomembnih razlik med spoloma pri samoaktivnosti so se dekleta izkazala kot bolj samoaktivna. Učenci se počutijo najodgovornejše za razporejanje časa, ki ga namenijo učenju angleščine in ugotavljanju lastnih slabosti, učitelju pa pripisujejo odgovornost za vsebino, kaj se bodo učili pri angleščini, izbiro aktivnosti in za ocenjevanje znanja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-19 07:27:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94156</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
