<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94147"><dc:title>Vpliv likovnega ustvarjanja na izboljšanje samopodobe osebe s poškodbo možganov</dc:title><dc:creator>Franko,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjup,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poškodbe možganov</dc:subject><dc:description>Poškodbe možganov človeku hitro in korenito spremenijo življenje. Zaradi možnih hudih posledic je potrebna dolgotrajna rehabilitacija, usmerjena v povrnitev osnovnih življenjskih funkcij, ki pomagajo posamezniku, da se vrne oziroma približa staremu načinu življenja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko z likovnim ustvarjanjem pripomoremo, da se izboljša samopodoba pri osebi, ki je doživela možgansko poškodbo.
V teoretičnem delu magistrskega dela je najprej predstavljeno, kaj sploh je samopodoba, kako jo pojmujejo različni avtorji in kakšne modele samopodobe poznamo. V nadaljevanju je predstavljena poškodba možganov, njene posledice, postopek rehabilitacije po poškodbi in kakšno vlogo ima pri njej specialni in rehabilitacijski pedagog. Opisane so tudi ključne vsebine likovne terapije, prikazana je vloga umetnosti v vsakdanjem življenju in pri rehabilitaciji, opisano je likovno ustvarjanje in njegove pozitivne posledice. V empiričnem delu je predstavljena študija primera, ki je temeljila na kontinuiranem izvajanju likovnih delavnic ter preverjanju začetnega in končnega stanja poškodovančeve splošne, emocionalne, socialne in telesne samopodobe. 
Študijo primera v magistrskem delu predstavlja 25-letni moški, ki je leta 2012 doživel zelo hudo poškodbo možganov. Njegova samopodoba je bila preverjana pred začetkom izvajanja likovnih delavnic in po njih, in sicer s pomočjo delno prirejenega vprašalnika samopodobe SPA. Vseh izvedenih likovnih delavnic je bilo 17.
Rezultati nakazujejo, da se je izboljšala samopodoba na vseh ocenjevanih področjih: na emocionalnem, socialnem, telesnem in splošnem. Tekom izvajanja delavnic je poškodovanec osebnostno rasel, se izboljševal, odkrival svoje sposobnosti in se vedno bolj sproščeno spoprijemal z izzivi. Kljub temu da gre za študijo primera in rezultate težje posplošujemo na celotno populacijo, nam rezultati pokažejo, da je uporaba likovnih aktivnosti pri rehabilitaciji lahko učinkovit pristop za izboljšanje samopodobe.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-19 07:27:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>