<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94141"><dc:title>Diferencirano urjenje Paukove učne strategije pri družbi v 5. razredu</dc:title><dc:creator>Žibert,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>bralno razumevanje</dc:subject><dc:subject>notranja diferenciacija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Raziskave kažejo, da učenci v osnovni šoli ne pridobijo dovolj znanj o načinih samostojnega učenja, kar se kaže tudi pri nadaljnjem izobraževanju. Učence je potrebno čim prej navaditi na samostojno učenje, pri katerem uporabljajo besedila npr. v učbenikih. Učiteljeva naloga je, da najprej ugotovi, na kateri bralni stopnji se posamezni učenci nahajajo, nato pa jih seznani s smislom sprotnega učenja, z dejavniki uspešnega učenja in še z različnimi učnimi strategijami. Pomembno je tudi, da učitelj organizira večkratno urjenje učne strategije, ki je prilagojeno sposobnostim učencev. Med urjenjem bi moral učitelj spodbujati vertikalni in horizontalni učni transfer − njegovo uporabo pri enem ali več predmetih, pri domačem učenju, pri čemer nudi učencem podporo in povratno informacijo z namenom napredka, ter uporabe pridobljenih znanj in veščin v prihodnje. 

V okviru magistrskega dela smo izvedli akcijsko raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, kakšen napredek bodo dosegli učenci pri samostojnem učenju družbe ob diferenciranem urjenju povzemanja učne vsebine iz učbenika oz. samostojnega delovnega zvezka po Paukovi učni strategiji po sedmih srečanjih. 

V raziskavi je sodelovalo 24 učencev 5. razreda iz mestne šole v Spodnjeposavski regiji. Raziskava je potekala pri pouku družbe in slovenščine. Podatke smo zbrali z vodenjem in opazovanjem sedmih učnih ur urjenja, anketiranjem učencev in analizo izdelkov. Izvedli smo tri akcijske korake. V prvem akcijskem koraku smo učence spoznali s Paukovo učno strategijo in preverili začetno stanje − preverjanje znanja o določanju ključnih besed, povzemanju vsebine in tvorjenju povzetka pri družbi. V drugem koraku so učenci diferencirano urili zapisovanje po Paukovi učni strategiji ob besedilu iz učbenika pri slovenščini. Zadnji korak je predstavljajo preverjanje znanja učencev o uporabi Paukove učne strategije pri družbi. Učne ure in izdelke smo kvalitativno analizirali in na podlagi tega načrtovali naslednje šolske ure diferenciranega urjenja ter ugotavljali napredek. 

Ugotovili smo, da so imeli učenci pri družbi dobro predznanje o določanju ključnih besed, manj pa s povzemanjem besedila in tvorjenjem povzetka. Z raziskavo nismo dobili najboljšega vpogleda v učinkovitost diferenciranih delovnih listov, smo pa pridobili dober vpogled v jezikovne težave in težave pri urjenju ter uporabi Paukove učne strategije. Iz izdelkov je bilo razbrati, da je pri večini učencev prišlo do napredka pri tvorjenju povedi o vsebini besedila in pri tvorbi povzetka, poleg tega pa so učenci tudi v anketnih vprašalnikih izražali pozitivno mnenje o delu in obravnavani učni strategiji. Na podlagi naše raziskave in literature smo na koncu oblikovali še smernice za učitelje o poučevanju in urjenju učnih strategij.</dc:description><dc:publisher>[K. Žibert]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-19 07:26:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>94141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
