<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=93880"><dc:title>Komunitarizem in družbeni nauk Cerkve</dc:title><dc:creator>Žužek,	Majda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bahovec,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunitarizem</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:subject>družbeni nauk Cerkve</dc:subject><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>dialog</dc:subject><dc:subject>tradicija</dc:subject><dc:description>Komunitarizem in družbeni nauk Cerkve imata veliko skupnih idejnih podlag in mnogo skupnih načel. Komunitarizem kot nova filozofija in novo socialno gibanje po pisanju znanstvenikov s tega področja zelo pomembno in pozitivno deluje na družbo in demokracijo. Načela in vrednote, ki jih vsebuje (skupnost, dostojanstvo in metafizična narava človeka, pomembnost zgodovinskega spomina, tradicionalne vrednote, dialog, solidarnost, subsidiarnost, zavračanje pretiranega individualizma, skupno dobro, pomen kulture itd.), so temelji, ki jih sodobna sekularizirana in porabniška družba še kako potrebuje.
Če citiramo Berdjajevega (1999, 108): »Človeška volja, volja ljudstva korenini v zlu in kadar ta volja, ki potrjuje samo sebe, ni podrejena ničemur višjemu in ni razsvetljena, temveč hoče samodržno odločati o usodi človeške družbe, lahko zaide na pot preganjanja resnice, odrekanja sleherne pravice in zadušitve vsake svobode duha.«
DNC se je vse od prve socialne okrožnice papeža Leona XIII. razvijal v smeri človeka v vseh njegovih ontoloških, antropoloških, socialnih, ekoloških, najbolj pa v duhovnih, odrešenjskih potrebah. 
Papeži v vseh okrožnicah postavljajo skrb za človeka, versko in občestveno življenje s ciljem odrešenja, pomen družine, pomen poštenja v trgovskih odnosih, pomen dela in poštenega plačila, neodtujljivost zasebne lastnine. Gosar, ki je socialni nauk Cerkve zelo dobro poznal, je prepričan, da je kristjan, bolj kot drugi, dolžan sodelovati pri oblikovanju zemeljskih stvarnosti. Če povzamemo, Cerkev in njeno delovanje predstavljata vir blagoslova za človeštvo. 
Odprto ostaja vprašanje, kdo in kako naj vrednote komunitarizma inplementiramo v družbo, ki zavrača skupnost, skupno dobro in pristen dialog. Prav tako je naloga, ki nam jo nalagata Evangelij in DNC, aktivna participacija, kristjanu malo poznana in še manj uresničena. Tudi to vprašanje puščamo neodgovorjeno in odprto. Veselimo se tistih, ki bodo našli odgovore in načine za implantacijo teh velikih dobrin v družbo. 
Namen: Z magistrskem delom smo želeli znanstveno preučiti DNC in komunitarizem, ki imata veliko skupnih načel in lahko pomembno prispevata k delovanju sodobne družbe in demokracije.
Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo kompilacije in metodo intervjuja. 
Analiza intervjujev je pokazala, da je DNC izredno pomemben za dostojanstvo človeka, socialno in kulturno delovanje. Premalo je poznan v Cerkvi in med laičnimi kristjani v politiki in družbi. Enotnosti Evrope ne bodo zgradile le ustanove, pač pa sprememba duha. Krščanstvo, ki je zaznamovalo temelje Evrope, je bilo krščanstvo v  službi drugim. Krščanstvo naj ohranja svojo osrednjo odrešenjsko držo in zase ne zahteva privilegijev, ampak je sol in kvas v življenju sveta.</dc:description><dc:publisher>[M. Žužek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-19 07:05:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93880</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
