<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=93062"><dc:title>Pomen zagotavljanja kakovosti v zdravstveni negi in orodja spodbujanja želene higiene rok v domu starejših občanov</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>higiena rok</dc:subject><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>vedenje zaposlenih</dc:subject><dc:description>Uvod: Preprečevanje okužb povezanih z zdravstvom je eden od pomembnih kazalnikov kakovosti dela zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodov. V ta namen si strokovnjaki na tem področju prizadevajo za izboljšave in ena izmed teh, so tudi orodja higienskega spodbujanja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zagotavljanja kakovosti higiene rok zaposlenih v zdravstveni negi in orodij spodbujanja higienske prakse, ter na študiji primera preizkusiti eno izmed teh orodij. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z empiričnim pristopom. Za zbiranje podatkov smo naredili opazovalno listo, na podlagi katere smo ocenjevali zaposlene v zdravstveni negi, v domu starejših občanov. Na podlagi analize podatkov opazovanega dela, smo v praksi preizkusili sliko moških oči, kot orodje higienskega spodbujanja, kako vpliva na spremembo higienskega vedenja zaposlenih. Nato je ponovno potekalo opazovanje po enaki metodologiji. Sledila je ponovna analiza podatkov in primerjava rezultatov. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa Excel. Izračunali smo frekvence in deleže po enačbi osnovnega izračuna doslednosti izvajanja higiene rok. Rezultati: S prvim delom opazovanja smo ugotovili, da zaposleni ne upoštevajo vseh higienskih predpisov pri izvajanju intervencij osebne higiene. Po vpeljavi elementa spodbujanja, se je doslednost higiene rok izboljšala, in sicer najbolj pred samo pripravo pripomočkov za osebno higieno, pred začetkom postopka, po umivanju pacientovega obraza, telesa, hrbta, rok, po umivanju nog ter po zaključenem postopku. Po uporabi rokavic, ki so bile umazane s krvjo, izločki, slino in umivanju anogenitalnega predela, kjer so si že pred uvedbo elementa spodbujanja opazovani dobro razkuževali roke, ni bilo razlike. Razprava in zaključek: Z uporabo tehnik za spreminjanje vedenja zaposlenih, lahko dosežemo večjo skladnost higiene rok. Rezultati kažejo, da lahko orodja spodbujanja želenega higienskega vedenja pripomorejo k izboljšanju higiene rok zaposlenih. Sklepamo, da z orodjem higienskega spodbujanja, lahko pripomoremo k preprečevanju in obvladovanju okužb povezanih z zdravstvom in zagotovimo višjo kakovost bivanja stanovalcev.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-18 13:41:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93062</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
