<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=93055"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri ponovni vzpostavitvi samopodobe ženske po rekonstrukciji dojke</dc:title><dc:creator>Bokal,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak dojke</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>strah</dc:subject><dc:description>Uvod: V svetu je rak dojke najpogostejša oblika raka pri ženskah. Ženske z diagnozo rak dojke pogosto trpijo še za depresijo, anksioznostjo, pojavijo se težave s čustveno nestabilnostjo, občutek fizične neprivlačnosti, upad samozavesti, spremenjena seksualna samopodoba, težave na področju partnerstva, ipd. Poznamo več načinov zdravljenja raka dojk. Najpogostejše je kirurško zdravljenje, kjer se ekscidira del ali celotna dojka. Za žensko to predstavlja veliko estetsko motnjo in vpliva na psihološko stanje. Zato se danes med samo ekscidacijo dojke istočasno izvaja še rekonstrukcija dojke s ciljem izboljšanja videza operirane dojke, kar občutno zmanjša psihološke posledice ob ekscidirani dojki. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako rak dojke vpliva na samopodobo ženske, kako poteka ponovna vzpostavitev pozitivne samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojke in kakšna je vloga medicinske sestre pri procesu zdravljenja in rehabilitacije žensk po rekonstrukciji dojke. Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Literaturo smo iskali med januarjem in marcem 2017, z uporabo podatkovnih baz CINAHL with full text, Cochrane collaboration, MEDLINE, ter COBISS.SI. V analizo je bilo vključenih 20 člankov. Razprava in sklep: Samopodoba pri ženskah po operaciji raka na dojki je močno okrnjena zaradi izgube dojke. Ženski za vse življenje pusti telesne spremembe, to pa vpliva tudi na duševno in socialno zdravje. K hitrejši vzpostavitvi samopodobe močno pripomore rekonstrukcija dojke. Ženske se spoprijemajo z diagnozo in samo vzpostavitvijo samozavesti preko 5 faz žalovanja (model Kubler-Ross). V njih se vzbudi občutek tesnobe, negativne misli, žalost, jeza, strah in upad samozavesti. Negativna doživljanja vplivajo na zdravljenje, zato metoda s sočasno ekscidacijo in rekonstrukcijo dojke močno blaži psihološke posledice. Medicinska sestra je ključna oseba, na katero se ženska obrne, ji nudi čustveno oporo in prva opazi spremenjeno samopodobo pri ženskah. Medicinska sestra igra pomembno vlogo na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Na primarnem nivoju večinoma skrbi za preventivo. Na sekundarnem in terciarnem nivoju ima v večini podporno in edukativno vlogo. Za kakovostno opravljanje celostne zdravstvene nege potrebuje specializirana znanja. Ženskam je kakovostna zdravstvena nega na vseh področjih zdravljenja že omogočena, potrebna pa bi bila reorganizacija nadaljnjega spremljanja ženske po odpustu iz bolnišnice.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-18 13:41:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
