<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=93045"><dc:title>Različni pristopi k naprednemu numeričnemu modeliranju pritiska vijaka na pločevino</dc:title><dc:creator>Jakše,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Može,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pritisk vijaka</dc:subject><dc:subject>bočni pritisk</dc:subject><dc:subject>vijačeni spoji</dc:subject><dc:subject>porušitev</dc:subject><dc:subject>FEM</dc:subject><dc:subject>numerična analiza</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>Euler-Lagrange model</dc:subject><dc:subject>Abaqus</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava postopke za numerične simulacije pritiska vijaka na pločevine v vijačenih spojih do trenutka porušitve. Pritisk vijakov v območju kontakta s pločevinami rezultira v velikih plastičnih deformacijah, te pa lahko vodijo v porušitev materiala. Modeliranje obnašanja tega območja ni trivialno, zato smo predstavili možnost uporabe naprednih materialnih modelov, ki jih ponuja Abaqus, komercialni program za numerično modeliranje. Opisan problem nosilnosti vijaka v vijačenih spojih smo analizirali s statično, eksplicitno in povezano Euler-Lagrange analizo. 
Model porušitve materiala sloni na principu akumuliranja škode in zmanjševanja togosti končnih elementov do točke, ko ne nudijo več nobene odpornosti in so odstranjeni iz modela, ali pa ostanejo na svojem mestu z zanemarljivo majhno togostjo. Opisan model je odvisen od odnosa med razmerjem napetosti (hidrostatičnim delom napetostnega tenzorja in Von Mises napetostjo), plastično deformacijo in plastičnim pomikom do porušitve. Omenjene parametre smo ocenili s pomočjo eksperimentalnih testov. 
Simulirali smo več različnih vijačenih spojev z dvema različnima materialoma. Materialni model smo definirali na podlagi testov z različnimi porušitvami in rezultate analiz nato primerjali s preostalimi eksperimentalnimi testi. Preučili smo tudi možnosti in prednosti uporabe modela z Eulerjevo mrežo končnih elementov, saj je pri klasičnih modelih lahko simuliranje kontakta v območju velikih plastičnih deformacij problematično. Povezana Euler-Lagrange analiza kombinira oba pristopa tako, da za telesa, pri katerih pričakujemo velike deformacije, uporabimo Eulerjev pristop, pri ostalih pa konvencionalen Lagrangejev. Primerjali smo različne materialne modele, tipe končnih elementov, časovne korake in modele optimizirali za čim boljše rezultate in hitrosti analize.</dc:description><dc:publisher>[B. Jakše]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-18 13:27:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93045</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>