<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=93038"><dc:title>Vpliv kompresijske gamaše na kožno mikrocirkulacijo spodnjega uda v mirovanju in po telesnem naporu</dc:title><dc:creator>Stanković,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>športna kompresijska oblačila</dc:subject><dc:subject>kompresijske gamaše</dc:subject><dc:subject>kožni pretok krvi</dc:subject><dc:subject>termoregulacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Uporaba športnih kompresijskih oblačil je postala v zadnjih letih zelo priljubljena. Proizvajalci navajajo številne pozitivne učinke, ki pa se povsem ne skladajo z izsledki raziskav. Zaradi uporabe različnih raziskovalnih protokolov in različnih vrst kompresijskih oblačil v trenutni literaturi primanjkuje enotnih ugotovitev. Glede na pregledano literaturo, je naša raziskava prva, ki je opazovala vpliv kompresijskih gamaš (KG) na kožni pretok krvi spodnjega uda v mirovanju in po telesnem naporu. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv kompresijske gamaše na kožno mikrocirkulacijo spodnjega uda v mirovanju in po telesnem naporu. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 9 zdravih preiskovancev (4 ženske in 5 moških). Pri vsakem smo izvedli 2 meritvi: prva meritev je potekala brez uporabe kompresijskih gamaš (BKG) in druga s KG hkrati na obeh mečih. Postopek izvedbe je bil pri obeh meritvah enak in je obsegal 3 faze: 1) 10-minutno mirovanje v sedečem položaju, 2) zmeren telesni napor na cikloergometru in 3) 25 minut počitka po telesnem naporu. Med fazo mirovanja in počitka smo merili lokalni pretok krvi v koži z laser-doplersko metodo in temperaturo kože na akralnih in neakralnih predelih distalno od kompresije, spremljali smo arterijski krvni tlak, srčno frekvenco in temperaturo telesnega jedra. Med telesnim naporom smo spremljali le srčno frekvenco, preko katere smo ocenjevali stopnjo napora. Rezultati: V mirovanju se je kožni pretok krvi z uporabo KG na akralnem delu kože statistično značilno povečal z 56,51 ± 12,48 PU na 87,06 ± 15,93 PU (P = 0,04), na neakralnem pa z 6,76 ± 1,15 PU na 9,41 ± 1,54 PU (P = 0,04). V fazi počitka ni bilo statistično značilnih razlik v kožnem pretoku krvi z uporabo KG. Razprava in sklep: Uporaba KG poveča kožni pretok krvi na nogi v mirovanju sede, kar pomeni, da KG nasprotujejo venoarteriolarnemu refleksu. Nasprotno pa je po telesnem naporu kožni pretok krvi na akralni kot na neakralni koži neodvisen od uporabe KG. V prihodnje bi želeli odpraviti nekatere omejitve naše raziskave ter z metodo infrardeče spektroskopije ugotoviti še vpliv KG na oksigenacijo mišičnega tkiva.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-18 07:16:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>93038</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
