Življenje posameznika v kronični fazi afazijePogorelčnik, Tina (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) afazijaPrizadetost z možgansko kapjo na posamezniku pusti posledice na mnogih področjih funkcioniranja. Kar tretjina ljudi, ki preživi možgansko kap, življenje nadaljuje s težavami v jezikovnem procesiranju, ki se javljajo kot posledica afazije. Sporazumevalna oškodovanost v kroničnem obdobju posega na življenjska področja posameznika in spreminja njegov vsakdan. Cilj raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kakšno je življenje osebe z afazijo po možganski kapi, pri čemer nas zanimajo vsi spremljajoči fenomeni. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda osnovane teorije, s katero smo na podlagi empiričnih podatkov, pridobljenih z intervjuji udeležencev, prepoznali njihovo subjektivno doživljanje v življenju z afazijo po možganski kapi. Podatki so bili zbrani z uporabo nestandardiziranega polstrukturiranega intervjuja, ki je bil avtorsko oblikovan na podlagi konceptualnih smernic A-FROM: Življenje z afazijo - Smernice za ocenjevanje doseženih ciljev v terapevtski obravnavi. Zvočni posnetki intervjujev so bili transkribirani in analizirani po protokolu odprtega kodiranja vsebine. V analizi podatkov so bile prepoznane štiri glavne kategorije: afazija, družinski in družbeni odnosi, udeležba v aktivnostih in osebna identiteta, osebna stališča in čustveno doživljanje. V posameznih kategorijah so bile prepoznane še podredne kategorije, ki smo jih podrobneje razložili in primerjali z obstoječimi raziskavami. Raziskava je pokazala, da na posameznika z afazijo in kakovost njegovega življenja v kronični fazi pomembno vpliva stopnja sporazumevalne oškodovanosti posameznika, kakovost družinskih in družbenih odnosov, v katere je vpet posameznik, udeležba v aktivnostih ter osebne značilnosti posameznika z afazijo, skupaj s stališči, ki jih ta ima do svojih zdravstvenih težav. Magistrsko delo prinaša osvetlitev in poglobitev razumevanja problematike življenja v kronični fazi afazije in nakazujejo področja, na katerih posamezniki in njihove družine potrebujejo več pozornosti strokovnjakov ter pričakujejo pomoč. Rezultati so lahko v pomoč vsem, ki prihajajo v stik s posamezniki z afazijo. Še posebej so lahko v pomoč zdravstvenim delavcem in logopedom, saj nagovarjajo k bolj celostnemu kliničnemu pristopu in so korak naprej v multidisciplinarnem pristopu obravnav oseb z afazijo.20172017-07-15 02:45:55Magistrsko delo/naloga93029sl