Gradbene plošče iz odpadne embalaže kot sekundarni energent v cementarniLavtar, Katarina (Avtor) Bokan-Bosiljkov, Violeta (Mentor) trdno alternativno gorivokurilna vrednostenergijska izrabamešani komunalni odpadkiponovna uporabasosežigravnanje z odpadkicementarnaizpustiokoljetoplogredni plinionesnaževanjeZaradi naravnanosti potrošnikov in ekonomije je odpadkov vse več, kar ima za posledico vse večjo potrebo po ravnanju z njimi. Premišljeno ravnanje jim daje dodatno vrednost in s tem onemogoča, da bi pristali na že tako zapolnjenih deponijah. Reciklaža in ponovna uporaba odpadkov predstavljata vrh hierarhije ravnanja z odpadki in tako ponujata različne možnosti njihove uporabe. Po končani uporabi proizvodov iz odpadkov, ko le ti niso več primerni za reciklažo ali ponovno uporabo, je mnoge še vedno mogoče energijsko izrabiti. Na ta način lahko količino odpadkov zmanjšujemo, hkrati pa zmanjšamo uporabo naravnih virov, tako fosilnih goriv, kot surovin za izdelke. V diplomski nalogi sem preučevala ustreznost plošč iz odpadne embalaže, za sosežig v cementarni. Zanimala me je energijska izraba po končani življenjski dobi le teh. Sosežig odpadkov bi bil lahko brez ustrezne tehnologije škodljiv za okolje, zlasti zaradi emisij v zrak, zato je to področje še posebej regulirano z mrežo različnih predpisov in zakonov. Kot posledica Direktive IED, je Slovenija prenovila Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ki je stopila v veljavo julija 2015. Na izvedbeni ravni je v skladu z določili Uredbe investitorjem in obstoječim upraviteljem izdano okoljevarstveno dovoljenje, v katerem so zajete mejne vrednosti emisij, mejne količine vhodnih odpadkov in njihova sestava, morebitna vsebnost težkih kovin in halogenih elementov ter tehnološke zahteve. Mogoče je na prvi pogled sosežig odpadkov sporen, vendar je cementarna take vrste industrijski obrat, kjer je zaradi visokih temperatur in več kot petdeset metrov dolge rotacijske peči, omogočen dolg zadrževalni čas dimnih plinov. Ti se gibljejo v nasprotni smeri vhodnih surovin in jih s tem predhodno segrevajo. Na ta način so emisijske vrednosti takšne, kot če bi v cementarni uporabljali samo fosilna goriva. Prav tako ima surovinska moka moč absorpcije določenih žveplovih in halogenih spojin in deluje v ciklonskem izmenjevalniku kot dober filter. Pri tem pa se vse anorganske snovi in težke kovine vgradijo v klinker. Zadnje očiščenje dimnih plinov pred izpustom poteka v vrečastih filtrih. Ti so v referenčnih dokumentih Evropske unije podani kot najboljša razpoložljiva tehnika. Prah iz filtra se vrne nazaj v proces žganja klinkerja, zato je to suh proces, ki ne potrebuje pranja dimnih plinov in s tem ne nastajajo odpadne vode, za katere bi bilo treba dodatno poskrbeti. Cementarna je obrat, ki potrebuje velike količine vhodne energije, da vzdržuje konstantno temperaturo v rotacijski peči, zato je trdno gorivo iz odpadkov kot sekundarni energent dobrodošel v smislu zmanjšanja že tako prevelike porabe fosilnih goriv in hkrati prispeva k bolj ekonomičnemu obratovanju cementarne.[K. Lavtar]20172017-07-14 07:15:11Diplomsko delo/naloga93017sl