<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92976"><dc:title>Kako poslušanje različne glasbe vpliva na vzdražljivost motorične skorje?</dc:title><dc:creator>Govejšek,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kojović,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>transkranialna magnetna stimulacija</dc:subject><dc:subject>motorična skorja</dc:subject><dc:subject>ritem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu smo z eksperimentom poskušali ugotoviti, kakšne spremembe lahko poslušanje različne glasbe povzroči na motoričnem korteksu v primerjavi s stanjem, ko preizkušanec glasbe ne posluša. Ne glede na vse večje število ljudi, vključenih v različne glasbene terapije, kot so na primer bolniki s Parkinsonovo boleznijo in bolniki z distonijo, danes še vedno ne vemo, kako glasba dejansko tem pacientom pomaga in izboljša vsakdanje življenje. Zato moramo poskusiti ugotoviti, kako glasba deluje na motorično skorjo in kateri aspekti glasbe so pomembni za učinek na gibanje. Transkranialna magnetna stimulacija (TMS) je zelo primerna metoda, saj v realnem času preko elektromiografije (EMG) vidimo spremembe, ki jih zunanji dejavniki, kot je glasba, lahko povzročijo na nivoju primarne motorične skorje. Za vzorec smo vzeli 10 oseb, vse desničarje, v starosti med 20 in 35 let, ki se predhodno niso ukvarjali z glasbo. Opravili smo 5 meritev z TMS: MEP (motorični evocirani potenciali), SICI (kratkointervalna intrakortikalna inhibicija), ICF (intrakortikalna facilitacija), meritev tihe periode in RC (krivulja vzdražnosti). Teh 5 meritev s TMS nam je pod različnimi pogoji (v stanju brez glasbe, ob ritmični glasbi in ob umirjeni glasbi brez očitnega ritma) povedali, kako se je glede na glasbo spremenilo stanje motorične skorje, njegova osnovna vzdražnost in stanje inhibitornih in facilitatornih intrakortikalnih povezav. Na podlagi podatkov naše raziskave smo lahko delno odgovorili na vprašanje, da predvsem ritmična glasba spreminja določene elektrofiziološke parametre motorične skorje, ampak, da verjetno ni samo ritem glasbe tisti, ki k temu pripomore. Rezultati naše raziskave bi lahko pomagali pri nadaljnjih raziskavah, saj je nujno potrebno, da bolje razumemo, kaj pri glasbi je tisto, kar pomaga bolnikom pri izboljšanju motoričnih sposobnosti.</dc:description><dc:publisher>[V. Govejšek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-07-12 02:31:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92976</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
