Poškodovanost bukovih gozdov zaradi snegaKlinar, Blanka (Avtor) Bončina, Andrej (Mentor) Klopčič, Matija (Komentor) motnjesnegolomipoškodbevplivni dejavnikibukevsmrekaAnalizirali smo poškodovanost bukovih gozdov v Sloveniji zaradi snega. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov na bukovih rastiščih, na katerih je bil delež bukve vsaj 10 % celotne lesne zaloge sestojev. Količino, strukturo in pogostnost poškodb sestojev zaradi snega smo primerjali s poškodbami bukovih gozdov zaradi vetra in žleda. Največji delež v sanitarnem poseku so imeli vetrolomi, nato snegolomi, takoj zatem žledolomi. Pri snegolomih in vetrolomih je praviloma delež poškodovanih dreves iglavcev precej višji, pri žledolomih pa sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje mlajših in srednjedobnih razvojnih faz. Izmed preučevanih treh klimatskih, štirih sestojnih in petih rastiščnih spremenljivk so bili v model binarne logistične regresije pojavljanja snegolomov vključene količina snega v spomladanskih mesecih (marec, april, maj), fitoregija, skalnatost, naklon terena in matična podlaga. Verjetnost za poškodovanost bukve zaradi snega se povečuje s povečevanjem količine zapadlega snega v spomladanskih mesecih, s povečevanjem naklona terena in z zmanjševanjem skalnatosti. V primerjavi z alpskim območjem je verjetnost poškodb pri enaki količini snega na območju preddinarskih gozdov za 4,2-krat, na območju dinarskih za 3,4-krat in na območju predalpskih bukovih gozdov za 1,9-krat večja. V bukovih gozdovih je bukev manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka, zato lahko razloge za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih delno razložimo s spremenjenostjo gozdov zaradi primesi iglavcev. Sneg v bukovih gozdovih v največji meri poškoduje drevje mlajših in srednjedobnih razvojnih faz, zato so z vidika stabilnosti ustreznejša pogostejša redčenja nižjih jakosti.20172017-07-02 07:15:08Magistrsko delo/naloga92741sl