<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92713"><dc:title>Pomen zelenih površin v ljubljanskih stanovanjskih naseljih za zdrav življenjski slog njihovih prebivalcev</dc:title><dc:creator>Lestan,	Katarina Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Eržen,	Ivan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>soseske</dc:subject><dc:subject>stanovanjska naselja</dc:subject><dc:subject>odprti prostor</dc:subject><dc:subject>kakovost bivanja</dc:subject><dc:subject>šibke skupine uporabnikov</dc:subject><dc:subject>javno zdravje</dc:subject><dc:subject>zelene površine</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>prebivalci</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:description>Bivanjsko okolje vpliva na človekovo zdravje in dobro počutje. Z zdravjem povezan vedenjski slog posameznika je rezultat njegove izbire, pri čemer je udejanjanje te izbire odvisno od možnosti, ki jih ponuja fizični prostor in socialno okolje. Paradigma urbanega zgoščevanja, ki prevladuje v politikah urbanističnega načrtovanja od začetka tisočletja, je privedla do revno opremljenih odprtih zelenih površin v novih večstanovanjskih naseljih. Raziskava obravnava razmerje med kakovostjo odprtih zelenih površin in vedenjskim slogom stanovalcev v novih stanovanjskih naseljih v Ljubljani. Primerjano s soseskami starejše generacije imajo nova stanovanjska naselja enoznačni stanovanjski program, njihove odprte površine pa so okrnjene tako po velikosti kot po opremljenosti. Ugotovitve kažejo, da je zaznava višje kakovosti bivanjskega okolja povezana z višjim ekonomskim statusom, višjo izobrazbo in nižjo povprečno starostjo, ki jo imajo stanovalci novejših naselij. Skupine uporabnikov s tovrstnim socioekonomskim profilom lahko tudi kompenzirajo pomanjkljivo zunanjo okolico svojih bivališč z zelenimi površinami drugod, medtem ko so otroci in starejši za to prikrajšani. Kakovost življenja v novih stanovanjskih naseljih je za te uporabnike nezadostna. Rezultati kažejo, da je pomanjkanje opremljenih zunanjih odprtih površin povezano z manj pestrimi aktivnostmi zunaj, ki so omejene na tiste v tranziciji, poleg tega so stanovalci zunaj manj časa ter so s svojim domačim okoljem manj zadovoljni. Ljudje, ki živijo v takih okoljih, pa bodo manj verjetno razvili vedenjski slog, ki podpira njihovo zdravje.</dc:description><dc:date>0</dc:date><dc:date>2017-06-29 12:26:03</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>92713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
