<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92711"><dc:title>Anoreksija nervoza in klinična prehranska obravnava - študija primera</dc:title><dc:creator>Lugonjić,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrinec,	Pavla	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>anoreksija nervoza</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>klinična prehranska obravnava</dc:subject><dc:subject>prehranjevanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje hranjenja, so bolezni, ki so bile do pred kratkim znane le ozkemu krogu strokovnjakov, danes pa predstavljajo pomemben javno-zdravstveni problem. Vzroke za nastanek motenj hranjenja lahko razdelimo v tri velike skupine: biološko-genetske, socio-kulturne in družinske. Med motnje hranjenja uvrščamo: anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje in novejše oblike, kot sta ortoreksija in bigoreksija nervoza. Med uspešnejše terapevtske pristope spada psihoterapija, uporablja se predvsem vedenjsko-kognitivno in/ali razvojno- dinamsko psihoterapijo, v kombinaciji s psiho-farmakoterapijo. Pomembno vlogo v procesu zdravljenja motenj hranjenja ima tudi ustrezna in pravilna prehranska obravnava. Namen: Namen diplomskega dela je opisati in predstaviti anoreksijo nervozo in klinično prehransko obravnavo pri tej bolezni. S študijo primera želimo prikazati klinično prehransko obravnavo pacientke, ki je prebolela motnjo hranjenja, potek obravnave in njeno okrevanje. Metode: Za teoretični del diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda s pregledom tuje in domače strokovne in znanstvene literature. Empirični del diplomskega dela predstavlja študija primera klinične prehranske obravnave osebe z anoreksijo nervozo. Razprava in sklep: Bistvo prehranske obravnave je, da oseba pokrije energijske potrebe, ki so potrebne za rast in razvoj in da vnaša še dodatne kilokalorije, s katerimi počasi pridobiva izgubljeno telesno težo. Po razpoložljivih podatkih bolniki ob vnosu 300 kcal/dan ohranjajo telesno maso. Po fazi stradanja metabolizem ostane še nekaj časa nizek, čeprav je telesu na voljo dovolj hrane. Telo energijo uskladišči v maščobne zaloge, s katerimi bi preživelo morebitno naslednje obdobje stradanja. S povečanjem energijskega vnosa se postopno poveča tudi hitrost bazalnega metabolizma. Ob začetku zdravljenja se določi ciljno težo, 19-20 kg/m&amp;#178;. Načrt prehranjevanja je ključno orodje pri zdravljenju anoreksije nervoze, priporoča se redno prehranjevanje s tremi glavnimi obroki in z dvema ali tremi malicami. Zdravljenje poteka multidisciplinarno, v proces zdravljenja je pomembno vključiti kliničnega dietetika in/ali diplomirano medicinsko sestro s specialnimi znanji na področju klinične prehrane.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-29 07:15:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92711</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
