<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92690"><dc:title>Poučevanje vsakodnevnih veščin otroka s Patavovim sindromom</dc:title><dc:creator>Rajh,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Runjić,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žolgar,	Ingrid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Patavov sindrom</dc:subject><dc:subject>slepi in slabovidni</dc:subject><dc:subject>dodatne motnje</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne veščine</dc:subject><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu je obravnavana problematika poučevanja vsakodnevnih veščin pri otrocih, ki imajo poleg slepote in slabovidnosti tudi dodatne motnje. Te motnje vplivajo na vsa področja otrokovega funkcioniranja. V primerjavi z otroki brez posebnih potreb, ki usvajajo življenjske veščine z opazovanjem in posnemanjem, je potrebno pri otrocih s slepoto in slabovidnostjo ter dodatnimi motnjami usvajanje teh veščin razvijati načrtno, sistematično in postopno. Skozi celoten proces učenja se uporabljajo metode, ki so v skladu z otrokovimi individualnimi zmožnostmi in specifičnimi potrebami.
V magistrskem delu sta prikazana pomen in način poučevanja vsakodnevnih veščin pri otroku s Patavovim sindromom (trisomijo trinajstega kromosoma). V okviru raziskave smo s kvalitativnim raziskovalnim pristopom v obliki singularne študije proučevali primer desetletne deklice s Patavovim sindromom, ki je vključena v osnovno šolo s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Zaradi sopojavljanja različnih motenj osebe s Patavovim sindromom težje usvajajo tudi vsakodnevne veščine. Raziskovali smo področje teh veščin in ugotavljali spretnosti, pri katerih je imela omenjena učenka težave oziroma jih ni obvladala. Tehnike zbiranja podatkov so potekale v petih časovno različno izvedenih fazah. Rezultat prve faze je celostna ocena učenkinega funkcioniranja. Rezultat druge faze zajema določitev ciljev pri usvajanju omenjenih veščin. Natančno načrtovanje srečanj z obravnavano deklico je potekalo v tretji fazi, iz katere smo prešli na četrto fazo raziskovanja, ki je zajemala neposredno poučevanje vsakodnevnih veščin in utrjevanje usvojenih znanj z drugimi osebami v drugih okoljih. Kot rezultat pete faze raziskovanja je prikazana evalvacija dekličinega  funkcioniranja po opravljenih srečanjih. Pristopi in metode, ki smo jih izbrali za potrebe naše raziskave, so se izkazali kot uspešni, saj je deklica izbrane veščine delno ali v celoti usvojila.</dc:description><dc:publisher>[T. Rajh]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-28 02:42:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92690</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>