<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92657"><dc:title>Prva pomoč pri zunanjih krvavitvah</dc:title><dc:creator>Gostiša,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sazonov,	Amalija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaustavitev zunanjih krvavitev</dc:subject><dc:subject>kako pomagati</dc:subject><dc:subject>hipovolemčni šok</dc:subject><dc:subject>pristop k poškodovancu</dc:subject><dc:description>Uvod: Prva pomoč je, kljub dobro organizirani nujni medicinski pomoči z izobraženim kadrom in uporabo sodobnih pripomočkov, pri reševanju življenja še vedno ključnega pomena za preživetje in hitrejše okrevanje poškodovanca. Prvo pomoč največkrat izvajamo s preprostimi pripomočki, ki jih imamo pri sebi (na primer: s kompletom prve pomoči). Hude zunanje krvavitve so posledica poškodb telesa, pri katerih je najpomembnejše, da jih čim hitreje in na pravilen način zaustavimo ter s tem preprečimo večje izgube krvi do prihoda nujne medicinske pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prvo pomoč pri zunanjih krvavitvah. Cilji diplomskega dela so bili pridobiti odgovore na raziskovalna vprašanja: kako varno pristopiti k poškodovancu s krvavitvijo, kateri so možni načini zaustavitve zunanje krvavitve, kateri so simptomi in znaki večje izgube krvi ter kakšni so ukrepi v prvi pomoči, kaj je šok in kako ukrepamo pri hipovolemičnemu šoku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literatura je s področja zdravstvene nege in prve pomoči. Najdena je bila s pomočjo Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, prek podatkovnih baz CINAHL, Medline, PubMed in Google Učenjaka. Razprava in sklep: Slovenska zakonodaja v ustavi zavezuje k pomoči poškodovancu v nujnih stanjih. Pri tem naletimo na težavo, saj znanja s področja prve pomoči ni obvezno pridobiti, prav tako ga ni obvezno obnavljati. Posameznike, ki so v kriznih situacijah postavljeni pred dejstvo nudenja pomoči poškodovancu, postane strah, saj menijo, da njihovo znanje ni zadostno. Posledica tega je večje breme na strani ekip nujne medicinske pomoči in ostalih intervencijskih služb.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-24 07:15:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92657</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
