<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92623"><dc:title>Spremljanje procesa pomoči z likovnimi dejavnostmi pri osebi z zmerno motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Buh,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomoč z likovnimi dejavnostmi</dc:subject><dc:description>Pomoč z likovnimi dejavnostmi je podvrsta pomoči z umetnostjo, ki označuje psihoterapevtsko pomoč z izraznimi sredstvi in ima cilj izboljšati počutje in delovanje posameznika. Glede na številne raziskave ima pomoč z likovnimi dejavnostmi pozitivne učinke na širokem spektru oseb. Ustvarjanje je že samo po terapevtsko, saj le-to vodi k izboljšanju psihofizičnega stanja in počutja. Hkrati je likovno izražanje tudi sredstvo simbolične komunikacije, pri čemer ustvarjeni izdelki služijo lažji verbalizaciji in raziskovanju osebnih vsebin posameznika. 
Učinke pomoči z likovnimi dejavnostmi navajajo številne raziskave, primanjkuje pa empiričnih raziskav s sistematičnim spremljanjem in vrednotenjem rezultatov. Ob pregledu literature smo ugotovili, da prav tako primanjkuje raziskav na področju nudenja pomoči z likovnimi dejavnostmi osebam z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Vemo, da te osebe na nekaterih področjih v življenju potrebujejo stalno pomoč. Pri zagotavljanju kvalitete njihovega življenja zato iščemo vedno nove možnosti pomoči in ena izmed njih je lahko tudi pomoč z likovnimi dejavnostmi. 
 V tej magistrski nalogi smo izvedli singularno študijo primera, ki je bila osnovana na spremljanju in evalviranju dvajsetih srečanj nudenja pomoči z likovnimi dejavnostmi. Posameznika z zmerno motnjo v duševnem razvoju, kateremu smo nudili pomoč z likovnimi dejavnostmi, smo izbrali namensko z vnaprej določenimi kriteriji. Načrtovani program je obsegal likovno izražanje v različnih likovnih tehnikah, kateremu je sledila interpretacija oziroma pogovor. Za doseganje večjih učinkov nudenja pomoči na posameznika smo upoštevali splošne značilnosti oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju in v ta namen predstavili tudi pomembne prilagoditve oziroma strategije dela.
Najprej smo na podlagi analize posameznih srečanj izvedli kvalitativno analizo, ki je pokazala največji napredek na področju posameznikove komunikacije. Obenem smo zaznali še naslednje pozitivne učinke: izrazitejše ozaveščanje in izražanje čustev, boljše zavedanje in spoznavanje sebe ter izboljšanje pozornosti in samoiniciativnosti. Veljavnost kvalitativne raziskave smo dodatno podprli z kvantitativno analizo. Z opazovalno shemo smo ocenjevali napredek posameznika na v naprej določenih področjih, za katere smo predvidevali, da ima pomoč z likovnimi dejavnostmi učinek: komunikacija, pozornost, počutje in vztrajnost. Prišli smo do podobnih ugotovitev: največji napredek se je pokazal na področjih komunikacije in vztrajnosti. Dodatno smo na podlagi ocenjevalne lestvice in vprašalnika izvedli še oceno samopodobe posameznika ter zaznali napredek na več področjih: izražanju čustev, želja in zanimanj, definiranja ciljev za prihodnost, boljšemu poznavanju samega sebe, večjemu zaupanju vase in večji suverenosti v komunikaciji. 
Opravljena raziskava ima nekatere omejitve, saj gre za singularno študijo primera, kar pomeni, da pridobljenih rezultatov ne moremo posplošiti. Določeno omejitev predstavlja tudi trajanje raziskave, saj bi bilo za jasnejše rezultate potrebno spremljati proces nudenja pomoči daljše časovno obdobje. Obenem se nam postavlja vprašanje o trajnosti učinkov in o prenosu pridobljenih veščin v drugo okolje.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-22 02:28:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92623</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
