<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92615"><dc:title>Odškodninska odgovornost upravljavcev spletnih platform: primer Airbnb</dc:title><dc:creator>Peperko,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Airbnb</dc:subject><dc:subject>ekonomija delitve</dc:subject><dc:subject>sodelovalno gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>spletne platforme</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>Direktiva o elektronskem poslovanju</dc:subject><dc:description>Napredek sodobne tehnologije je omogočil transakcije med posamezniki (»P2P«) v večjem obsegu kot kdaj koli prej in na trgu se je pojavila kopica spletnih tržnic za deljenje storitev med posamezniki, ki delujejo v različnih sektorjih. Ta magistrska naloga se osredotoča na platforme za ponujanje nastanitev, ki posameznikom omogočajo oglaševanje stanovanj potencialnim gostom po celem svetu in s tem ponujajo alternativno možnost obiskovalcem, ki iščejo nekaj drugega kot zgolj hotelsko sobo. Cilj je predstaviti trenutno ureditev odškodninske odgovornosti upravljavcev spletnih platform in potrebo po prilagoditvi prava Evropske unije in držav članic, ki bo upoštevala spreminjajočo strukturo trga. Avtor pritrjuje stališču Evropske komisije, da je treba spletne platforme prvenstveno obravnavati kot novo priložnost na trgu, vendar pa je določena mera regulacije neizogibna. Trenutna ureditev sloni predvsem na Direktivi o elektronskem poslovanju, ki predvideva določene obveznosti, ki bi jih platforme, ki ponujajo nastanitve, morale upoštevati, saj jih lahko obravnavamo kot »ponudnike storitev informacijske družbe«. Toda določbe direktive glede odškodninske odgovornosti upravljavca platforme so pomanjkljive in zastarele.

Razmah spletnih posredniških platform je sprožil zakonodajne pobude v številnih državah članicah EU. Tudi EU posveča vedno večjo pozornost ureditvi delovanja tovrstnih platform. Vendar pa je moč občutiti določeno mero odpora proti regulaciji, še posebej Evropska komisija skuša poudariti, da je treba poiskati pravo razmerje med regulacijo in inovacijo. Pomemben korak k ustrezni ureditvi spletnih posredniških platform je naredila skupina evropskih strokovnjakov, ki je pripravila Osnutek direktive o spletnih posredniških platformah, ki lahko služi kot temelj za nadaljnjo zakonodajo.

Slovenija je v svojo zakonodajo implementirala Direktivo o elektronskem poslovanju in se tako v večji meri ujema s trenutno ureditvijo v Evropski uniji. Pozornost pa bi bilo treba posvetiti tudi Zakonu o nepremičninskem posredovanju, ki bi se ob ustrezni razlagi lahko uporabil za urejanje delovanja spletnih platform, ki posredujejo pri ponujanju nepremičnin.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-21 07:15:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92615</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
