Možnosti gojenja zemeljskega oreška (Arachis hypogaea L.) v osrednji Sloveniji in v Vipavski doliniŽgur, Tanja (Avtor) Žnidarčič, Dragan (Mentor) vrtnarstvozemeljski orešekgojenjepridelekmaščobne kislineRaziskavo z zemeljskim oreškom (Arachis hypogaea L.) smo opravili na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete na nadmorski višini 300 m (φ = 46° 03′ 0″; λ = 14° 31′ 0″) v Ljubljani in na družinski kmetiji v Podragi na nadmorski višini 300 m (φ = 45° 50′ 00″; λ = 13° 58′ 0″) v Vipavski dolini. V poskus, ki smo ga zasnovali s sadikami, smo vključili zemeljski orešek tipa 'Valencia'. Na stalno mesto so bile rastlinice na obeh lokacijah ročno presajene 10. 6. 2012, v fazi razvoja od 4. do 5. pravega lista, na razdaljo 0,4 x 0,4 m. Nastop tehnološke zrelosti smo ocenili vizualno. Rezultati meritev višine rastlin so pokazali, da so bili grmički na Laboratorijskem polju v Ljubljani v povprečju nižji in da so imeli manj listne mase v primerjavi z grmički na družinski kmetiji v Podragi. Rastline iz Laboratorijskega polju so imele večje število širših in krajših strokov. Masa strokov iz Podrage je v povprečju dosegala 18,1 g/rastlino, medtem ko so stroki iz Ljubljane v tem parametru zaostajali za 11,7 g/rastlino. Masa semen iz Laboratorijskega polja je dosegala 35,1 g/rastlino, medtem ko je masa semen iz Podrage dosegala 77,1 g/rastlino. Tako glede potencialnega pridelka lahko sklepamo, da bi bila lokacija v Podragi primernejša za pridelovanje zemeljskega oreška. Zemeljski oreški, ki so bili pridelani v Ljubljani so vsebovali več nasičenih maščobnih kislin (11,96 mg/100 g SS) kot oreški, ki so rasli v Podragi (8,53 mg/100 g SS). Nasprotno pa so oreški iz Ljubljane vsebovali manj večkrat nenasičenih maščobnih kislin (20,85 mg/100 g SS) kot oreški, ki so rasli v Podragi (24,43 mg/100 g SS).[T. Žgur]20172017-06-14 07:15:08Diplomsko delo/naloga92562sl