<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92538"><dc:title>Doživljanje stresa na delovnem mestu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic: primer štajerske regije</dc:title><dc:creator>Rajšp,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Žgajnar,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovni stres</dc:subject><dc:subject>vzgojiteljica</dc:subject><dc:subject>pomočnica vzgojiteljice</dc:subject><dc:subject>psihološke zahteve</dc:subject><dc:subject>obvladovanje dela</dc:subject><dc:subject>kvaliteta opore delovnega mesta</dc:subject><dc:description>Uvod: Vedno več je raziskav na področju delovnega stresa, ki ima dokazano negativne učinke na zdravje. Poklic vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice spada med zahtevnejše in obremenjujoče poklice, saj skrbijo za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Večina do sedaj objavljenih raziskav je ocenjevala vpliv delovnega stresa na zdravje pri osnovnošolskih in srednješolskih učiteljih. V zadnjem letu je bila opravljena raziskava o dejavnikih tveganja za delovni stres pri vzgojnem osebju v vrtcih na območju celotne Slovenije. Namen: Namen magistrskega dela je opredeliti potencialne dejavnike tveganja, ki jih vzgojno osebje doživlja kot stresne na delovnem mestu v vrtcih štajerske regije. Metode dela: Podatke o doživljanju stresa na delovnem mestu in potencialnih dejavnikih tveganja, smo za raziskavo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki je bil razposlan v štajerske vrtce. V presečni raziskavi je sodelovalo 508 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. S pomočjo vprašalnika smo pridobili potrebne demografske podatke in podatke o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na doživljanje stresa pri vzgojnem osebju. Za oceno razlik doživljanja delovnega stresa (psihološke zahteve, obvladovanje dela in kvaliteta opore delovnega okolja) med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic smo uporabili parametrični t-test. Rezultate smo obdelali s pomočjo programa SPSS verzija 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali statistično značilne razlike med odgovori vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v sklopih psihološke zahteve (p = 0,044), obvladovanje dela (p &lt; 0,001) in združenih odgovorih o doživljanju delovnega stresa (p = 0,019).  Pri ocenjevanju vpliva kvalitete opore delovnega okolja rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med odgovori vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da obstaja povezanost med delovnim stresom vzgojnega osebja in psihološkimi zahtevami, obvladovanjem dela in vsemi sklopi. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da so pomočnice vzgojiteljic bolj obremenjene kot vzgojiteljice. Vzgojiteljice imajo višje psihološke zahteve in boljše obvladujejo svoje delo kot pomočnice vzgojiteljic. Glede na rezultate vseh sklopov doživljajo delovno mesto manj stresno kot pomočnice vzgojiteljic. Aktivnosti za zmanjšanje stresa pri vzgojnem osebju v vrtcih je potrebno usmeriti v ocenjevanje in obvladovanje okoljskih in družbenih dejavnikov tveganja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-09 07:16:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92538</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
