<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92493"><dc:title>Glasbena terapija</dc:title><dc:creator>Hlebanja,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zakšek,	Teja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>glasbena terapija</dc:subject><dc:subject>vpliv na žensko in njenega otroka</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:description>Uvod: Glasba, ki jo poslušamo skozi vsa obdobja v življenju, vpliva na celotno telo posameznika, predvsem na razpoloženje. Pozitiven vpliv ima tudi na žensko in njenega otroka v času nosečnosti, med porodom ter po njem. Glasbena terapija je metoda, ki je čedalje popularnejša po celem svetu in se je nedolgo nazaj pričela razvijati kot samostojna disciplina, v katero sta vključena glasbeni terapevt in posameznik. Pozitivne učinke glasbe so poznali že pred več kot sto, Egipčani pa so jo uporabljali že pred 4000 leti. Namen: Pregledati na dokazih temelječe študije o glasbeni terapiji z namenom prikazati učinke glasbe na ljudi, predvsem na žensko in njenega otroka med nosečnostjo, porodom in po njem. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna ali opisna metoda dela s sistematičnim pregledom, oceno in analizo domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Opravljen je bil tudi intervju z doktorico glasbene pedagogike. Literaturo je avtorica iskala z uporabo znanstvenih podatkovnih baz Cobiss, DiKUL, Google učenjak, Cochrane Library, ScienceDirect, ProQuest, Cinahl, PubMed in Medline. Rezultati: Ženske, ki so v času nosečnosti uporabljale glasbeno terapijo, so bile manj podvržene stresu, ki lahko vodi v otožnost, anksioznost ali celo depresijo. To so dokazale tri študije. Otroci, ki so v času nosečnosti izpostavljeni določeni glasbi, jo proti koncu nosečnosti že prepoznajo, kar jih lahko zelo umiri. Tudi med samim porodom ter po njem jih znana glasba pomiri, ob njej pa se počutijo varnejše. V treh raziskavah so dokazali, da ima glasbena terapija med porodom pozitiven učinek na žensko, saj se med poslušanjem glasbe osredotoča na njen ritem, melodijo ali besedilo, kar vpliva na hitreje minljiv čas, znosnejše popadke in občutek boljše dejavnosti. Poslušanje glasbe po porodu predvsem vpliva na psihična stanja posameznic, kot so otožnost, anksioznost ter poporodna depresija in ki so v današnjem času precej pogoste. To je bilo dokazano v dveh študijah. Razprava: Glasbena terapija je v času nosečnosti, med porodom ter po njem primerna predvsem za preprečevanje psiholoških stanj, ki so v teh obdobjih problematična. Dokazani so pozitivni učinki tako na žensko kot na njenega otroka, hkrati pa je glasbena terapija popolnoma neinvazivna metoda oziroma terapija.</dc:description><dc:publisher> [A. Hlebanja]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-05 07:38:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
