<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92488"><dc:title>Družina in družinska terapija pri mladostnici z anoreksijo</dc:title><dc:creator>Osvald,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>anoreksija nervoza</dc:subject><dc:subject>anoreksija in družina</dc:subject><dc:subject>družinska terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Anoreksija je motnja hranjenja, ki se kaže kot pretirana obsedenost s svojo telesno težo in z zaužito hrano. Mladostnice zaradi nenehnega občutka, da ne zmorejo ustrezno braniti svojih meja in uveljavljati svojih potreb, vzpostavijo nadzor nad edinim območjem, ki je drugim nedostopno – svojim telesom. Izgubo telesne teže pri tem pričnejo enačiti z lastno vrednostjo. Skupaj z medicinskimi pristopi se pri zdravljenju anoreksije vse bolj uveljavlja družinska terapija, ki se ukvarja z iskanjem simptomatike v dinamiki družinskih (konfliktnih) odnosov, družino pa se skupaj z mladostnico obravnava kot celoto. V terapijo so vključene dinamike družin, ki zaradi svojih nerazrešenih psihičnih vsebin ustvarjajo simptomatiko nastanka anoreksije. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, kako družina in medsebojni družinski odnosi vplivajo na razvoj anoreksije pri mladostnici. Poudarek pa je na družinskih odnosih ter uveljavljanju družinske terapije pri zdravljenju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Pri iskanju je bil uporabljen časovni okvir od leta 2007 do 2017. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Medline (PubMed), COBIB.SI, Web of Science in v bazi revije Obzornika zdravstvene nege. Uporabljena je bila prosto dostopna literatura, ki je vsebinsko ustrezna in aktualna. Rezultati: Anoreksija je pri mladostnicah najbolj razširjena v družinah z določeno psihopatologijo. Starši oz. celotna družina imajo pri razvoju, obstoju in zdravljenju  pomembno vlogo. Večina avtorjev navaja, da sta družinska terapija in vključevanje celotne družine v postopek zdravljenja primarnega pomena za hitro okrevanje. Pred uveljavljanjem družinske terapije je po mnenju večine avtorjev potrebno, da se terapevt temeljito seznani z vsemi značilnostmi družine (hierarhijo, raso, spolom, običaji, navadami, medsebojnimi odnosi itd.), saj bo ta lahko učinkovita le z natančnim poznavanje družine.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-05 07:38:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92488</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>