Stališča strokovnih delavcev o pomenu zunanjih dejavnikov za govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrokHerakovič, Melisa (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) logopedistrokovni delavci vrtcevGovor in jezik sta zelo pomembni področji otrokovega razvoja. Govor je pomemben za razvoj osebnosti in za človekovo socializacijo. Govor nam služi kot sredstvo komunikacije. S pomočjo govora izražamo svoje misli, občutke, čustva, želje, potrebe. Najbolj viden in očiten napredek govora in jezika pa je v predšolskem obdobju. Razvoj govora in jezika je odvisen od veliko dejavnikov. Le-te delimo na notranje in zunanje. Cilj raziskave je bil analiza stališč ravnateljic, vzgojiteljic, svetovalnih delavcev ter logopedinj in surdopedagoginj o vplivu zunanjih dejavnikov za govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 50 ravnateljic, strokovnih delavcev vrtca ter logopedinj in surdopedagoginj. Udeleženci raziskave so izpolnili avtorsko listo trditev o zunanjih dejavnikih, ki vplivajo na govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok. Zanimalo nas je ali se bodo različne skupine strokovnjakov razlikovale v tem, kolikšen pomen za govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok pripisujejo različnim zunanjim dejavnikom in katerim zunanjim dejavnikom bodo posamezne skupine strokovnjakov pripisale največji pomen za govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok. Strokovni delavci, ravnatelji in logopedi imajo zelo pomembno vlogo pri razvijanju govora predšolskega otroka. Razvoj otrokovega govora namreč poteka v okviru vseh področij in vsebin, vključenih v vrtčevski kurikulum. Ugotovitve so pokazale, da so stališča vseh skupin zelo enotna. Ocenjevalci pripisujejo največji pomen dejavnikom kakovosti družinskega okolja, sledi vpliv vrtca in vrstniške skupine ter na zadnjem mestu vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov. Znotraj posameznih skupin dejavnikov so opazne majhne razlike, kot statistično pomembni pa se izkažeta zgolj dve. Do statistično pomembnih razlik pri stališčih vpliva na govorno-jezikovni razvoj je prišlo pri dejavniku »število otroških knjig v domačem okolju« med skupino vzgojiteljic, ki delajo z otroki v oddelku 1. starostnega obdobja in logopedinjami in surdopedagoginjami ter »dokončana stopnja izobrazbe matere« med skupino vzgojiteljic, ki delajo z otroki v oddelku 2. starostnega obdobja in ravnateljicami. Raziskava je pokazala tudi, da skupine strokovnjakov pripisujejo največji pomen osmim izmed dvajsetih zunanjih dejavnikov. Ti dejavniki so: glasno branje knjig otroku, pogostost govornih interakcij med mamo in otrokom, dober govorni model (vzor) doma, dokončana stopnja izobrazbe matere, oblika družine (jedrna, razširjena, …), število članov v družini, vzgojiteljičine spodbude v vrtcu (zna prisluhniti otroku, zna počakati, otroka pohvaliti), interakcija z vrstniki (igra) v vrtcu.[M. Herakovič]20172017-06-03 16:27:27Magistrsko delo/naloga92421sl