<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92415"><dc:title>Spletna gradiva in aplikacije pri poučevanju in učenju angleščine v petem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Štimec,	Ida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nančovska Šerbec,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>digitalna kompetenca</dc:subject><dc:subject>informacijske kompetence</dc:subject><dc:subject>jezikovne kompetence</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju angleščine s poudarkom na spletnih gradivih in aplikacijah. Obravnavali smo povezave med uporabo spletnih gradiv in aplikacij ter motivacijo in učnimi dosežki pri angleščini pri učencih petega razreda osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili položaj angleščine kot tujega jezika, definirali nekaj vidikov informacijsko-komunikacijske tehnologije s poudarkom na internetnih storitvah. Raziskali smo, kako se IKT in angleščina danes prepletata v vsakdanjem življenju in v šoli. Analizirali smo nekaj raziskav, povezanih z našo temo, in navedli smernice, kako naj učitelji izbirajo (spletna) IKT-gradiva pri poučevanju angleščine, ter predstavili nekatera, ki smo jih uporabili pri naši raziskavi. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, katere osrednji del je osredotočen na raziskovanje povezanosti med uporabo spletnih gradiv in aplikacij ter motiviranostjo in učnimi dosežki učencev petega razreda pri pouku angleščine. Vzorec predstavlja 6 razredov petošolcev iz 3 različnih slovenskih osnovnih šol (98 učencev). Na vsaki šoli je en razred predstavljal eksperimentalno, drugi pa kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je imela uro angleščine z uporabo spletnih gradiv in aplikacij v računalniški učilnici, medtem ko je imela kontrolna skupina učno uro s poučevanjem po tradicionalnih metodah poučevanja brez tehnologije. Uporabili smo različne metode raziskovanja, in sicer pedagoški eksperiment, podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom in s preizkusom znanja (ta je preverjal znanje besedišča in zmožnost pisanja). Rezultati so pokazali, da učenci v večini (tudi) doma uporabljajo računalnik in internet, tudi za učenje angleščine. Najpogosteje pri tem uporabijo video in avdio posnetke ter spletne igre. Učenci eksperimentalne skupine so pokazali rahlo večjo motivacijo za učno uro, predvsem se to kaže pri strinjanju s trditvama, da jim je učna ura hitro minila in je bila zabavna. Pri analizi med spoloma in uporabi spletnih gradiv ter aplikacij za učenje angleščine ni statistično pomembnih razlik. Dečki v večji meri vsakodnevno uporabljajo spletne igre ter video in avdio posnetke za učenje angleščine. Pri preizkusu znanja ugotavljamo, da med eksperimentalno in kontrolno skupino ni statistično pomembnih razlik. V splošnem je seštevek doseženih točk pri predtestu in končnem testu nizek pri obeh skupinah, v povprečju so na končnem testu dosegli 1 točko več kot pri predtestu. Učencem eksperimentalne skupine je bilo všeč, da so lahko sami uravnavali, kako hitro se bodo učili, večini od njih reševanje nalog na računalniku ne predstavlja posebnih težav. Mogoče je povzeti, da je učencem zelo pomemben vidik učenja tujega jezika s spletnimi gradivi in aplikacijami zabava.</dc:description><dc:publisher>[I. Štimec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-03 16:27:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92415</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
