Predstave in razumevanje pojavov pri poskusih s svečamiPlaninšek, Vika (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) gorenjeposkusisvečenaravoslovje in tehnikaV magistrskem delu obravnavamo razumevanje gorenja pri učencih v drugi triadi osnovne šole. Učenci se z obravnavo gorenja prvič srečajo v 3. razredu osnovne šole pri šolskem predmetu spoznavanje okolja pri obravnavi pomena zraka. Takrat tudi spoznajo spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju. V 4. razredu morajo ugotoviti, da segrevanje in ohlajanje povzročata spremembe lastnosti snovi, v 5. razredu morajo znati razložiti, kaj je za gorenje potrebno, predvideti in vedeti, katere so snovi, ki pri gorenju nastajajo in kaj se ob gorenju sprošča ter prikazati načine gašenja ognja. Pri doseganju prej omenjenih ciljev iz učnih načrtov za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko lahko pride do težav pri razumevanju učne snovi zaradi napačnih predstav in predznanj učencev ali pa neprimerne podaje in razlage učitelja. Cilj magistrskega dela je pokazati, kako predstave in predznanje učencev 4. in 5. razreda vplivajo na razumevanje gorenja in z njim povezanih poskusov s svečami pred, med in po izvajanju eksperimentov. V magistrskem delu odgovorimo na tri raziskovalna vprašanja:  Kakšne so predstave učencev 4. in 5. razreda o pojavih pri poskusih s svečami?  Kako in v kolikšni meri učenci (pre)oblikujejo predstave in razumejo pojave pri predstavljenih poskusih s svečami med izvedbo poskusov?  Kako in v kolikšni meri učenci (pre)oblikujejo predstave in razumejo pojave pri predstavljenih poskusih s svečami po izvedbi poskusov? V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 5 učencev, 4 učenci 4. in 1 učenec 5. razreda osnovne šole. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda in kvalitativni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani z 2 inštrumentoma, tj. s pol-strukturiranim neposrednim individualnim intervjujem in z vodenim opazovanjem z udeležbo s pol-strukturiranim neposrednim skupinskim intervjujem. Učenci so bili pred izvajanjem poskusov intervjuvani, nato smo z učenci v skupini izvedli poskuse ter jih v intervjuju za tem postavili ista vprašanja, ki so jim bila zastavljena pred eksperimentalnim delom. Z učenci smo izvedli 6 poskusov: prižig sveče s konveksno lečo; ugotavljanje, kaj pri sveči gori; potovanje ognja po hlapih parafina; gorenje hlapov parafina; gašenje in dušenje ognja; Lavoisierov poskus, kjer gorečo svečo na vodni gladini pokrijemo s čašo. Izsledki raziskave kažejo, da je razlika v pravilnosti odgovorov učencev iz intervjujev pred in po izvedbi poskusov z ognjem in svečami očitna. Učenci so v povprečju na drugem intervjuju pravilno odgovorili na 70 % zastavljenih vprašanj, medtem ko je refleksija znanja učencev iz prvega intervjuja pokazala precej šibko znanje o izprašani temi, namreč v povprečju so učenci pravilno odgovorili na 30 % zastavljenih vprašanj. Napačne predstave učencev pred izvedbo poskusov so bile, da pri sveči izgoreva stenj, da ogenj ugasne zgolj zaradi pomanjkanja kisika, da hlapi parafina ne gorijo in napačne predstave o tem, kaj se dogaja pri Lavoisierovem poskusu. Pri učencih tudi po izvedenih poskusih identificiramo ključne napačne predstave, ki zadevajo napačno razumevanje Lavoisierovega poskusa, razumevanje prenehanja gorenja samo v primeru, če onemogočimo dostop kisika. V raziskavo vključeni petošolec je na vsa vprašanja, tako pred izvedbo intervjujev kot po izvedbi, v splošnem odgovarjal pravilnejše kot četrtošolci. Izsledki raziskave kažejo na to, katere napačne predstave identificiramo pri v raziskavo vključenih učencih. Spoznanja učiteljem nudijo vpogled v razmišljanje učencev in jim omogočajo, da pouk načrtujejo tako, da v čim večji meri ovržejo napačna razumevanja, oziroma da učencev ne vodijo do njih.[V. Planinšek]20172017-06-03 16:26:54Magistrsko delo/naloga92411sl