Preverjanje rodovnikov in določanje očetovstva z mikrosatelitnimi označevalci pri drežniški koziPečovnik, Dominik (Avtor) Horvat, Simon (Mentor) Simčič, Mojca (Komentor) kozeavtohotne pasmeDrežniška kozaporeklomolekularna genetikamikrosatelitni označevalciDrežniška koza je edina slovenska avtohtona pasma koz. Prilagojena na skromne pogoje reje in je odporna na bolezni. Konec leta 1999 je bila pasma vključena v program ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji in uvrščena med ogrožene pasme. Velikost populacije je v lete 2015 štela le 660 živali. Osnovna rejska cilja sta ohranjanje pasme v tipu, značilnem za izvorno okolje (na Bovškem mlečni tip, na Drežniškem mesni tip), ter preprečevanje parjenja v sorodstvu. Preverjanje porekla z molekularno genetskimi metodami se uporablja za preverjanje rodovniških podatkov ali za določanje enega ali obeh staršev, ko niso poznani. Na ta način lahko učinkovito zmanjšujemo koeficient inbridinga v populaciji in tako zagotovimo učinkovitejše izvajanje rejskih ciljev. V prvem delu naloge smo z genotipizacijo z mikrosatelitnimi označevalci in z analizo rezultatov s programom ATLAS preverili pravilnost podatkov v rodovnikih in določili delež neskladnih rodovnikov. Ugotovili smo, da so bili podatki o poreklu pri mladičih s popolnimi rodovniki (poznana oče in mati) napačno zabeleženi pri 44,4 % (8 od 18) genotipiziranih mladičev. V drugem delu naloge smo z istim naborom mikrosatelitnih označevalcev poskušali določiti očeta mladičem, pri katerih oče v rodovniku ni bil zabeležen. S pomočjo rezultatov genotipizacije smo tako uspešno določili očeta desetim od skupno 81 mladičev, ki niso imeli znanega očeta. V tej nalogi smo torej identificirali in optimizirali reakcijske pogoje za osnovni set šestih mikrosatelitnih označevalcev, ki so dovolj informativni za uporabo v genetskih testih pri drežniški kozi in verjetno tudi pri drugih pasmah koz, ki jih redimo v Sloveniji. S tem smo razvili orodje za uporabo v rejskem programu za drežniško kozo za dodatno preverjanje ali popravljanje rodovniških podatkov in za določanje neznanih očetov, kar lahko prispeva k učinkovitejšemu ohranjanju genetske raznolikosti, pasemskih značilnosti in drugih ciljev rejskega programa.20172017-05-31 07:15:08Magistrsko delo/naloga92389sl