<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92389"><dc:title>Preverjanje rodovnikov in določanje očetovstva z mikrosatelitnimi označevalci pri drežniški kozi</dc:title><dc:creator>Pečovnik,	Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simčič,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>koze</dc:subject><dc:subject>avtohotne pasme</dc:subject><dc:subject>Drežniška koza</dc:subject><dc:subject>poreklo</dc:subject><dc:subject>molekularna genetika</dc:subject><dc:subject>mikrosatelitni označevalci</dc:subject><dc:description>Drežniška koza je edina slovenska avtohtona pasma koz. Prilagojena na skromne pogoje reje in je odporna na bolezni. Konec leta 1999 je bila pasma vključena v program ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji in uvrščena med ogrožene pasme. Velikost populacije je  v lete 2015 štela le 660 živali. Osnovna rejska cilja sta ohranjanje pasme v tipu, značilnem za izvorno okolje (na Bovškem mlečni tip, na Drežniškem mesni tip), ter preprečevanje parjenja v sorodstvu. Preverjanje porekla z molekularno genetskimi metodami se uporablja za preverjanje rodovniških podatkov ali za določanje enega ali obeh staršev, ko niso poznani. Na ta način lahko učinkovito zmanjšujemo koeficient inbridinga v populaciji in tako zagotovimo učinkovitejše izvajanje rejskih ciljev. V prvem delu naloge smo z genotipizacijo z mikrosatelitnimi označevalci in z analizo rezultatov s programom ATLAS preverili pravilnost podatkov v rodovnikih in določili delež neskladnih rodovnikov. Ugotovili smo, da so bili podatki o poreklu pri mladičih s popolnimi rodovniki (poznana oče in mati) napačno zabeleženi pri 44,4 % (8 od  18) genotipiziranih mladičev. V drugem delu naloge smo z istim naborom mikrosatelitnih označevalcev poskušali določiti očeta mladičem, pri katerih oče v rodovniku ni bil zabeležen. S pomočjo rezultatov genotipizacije smo tako uspešno določili očeta desetim od skupno 81 mladičev, ki niso imeli znanega očeta. V tej nalogi smo torej identificirali in optimizirali reakcijske pogoje za osnovni set šestih mikrosatelitnih označevalcev, ki so dovolj informativni za uporabo v genetskih testih pri drežniški kozi in verjetno tudi pri drugih pasmah koz, ki jih redimo v Sloveniji. S tem smo razvili orodje za uporabo v rejskem programu za drežniško kozo za dodatno preverjanje ali popravljanje rodovniških podatkov in za določanje neznanih očetov, kar lahko prispeva k učinkovitejšemu ohranjanju genetske raznolikosti, pasemskih značilnosti in drugih ciljev rejskega programa.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-31 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92389</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
