<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92383"><dc:title>VPLIV ČEZATLANTSKEGA TRGOVINSKEGA IN INVESTICIJSKEGA SPORAZUMA NA PRISOTNOST GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>ŠRAJ AYACHE,	RANIA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>TTIP</dc:subject><dc:subject>GSO</dc:subject><dc:subject>svobodna trgovina</dc:subject><dc:subject>prostotrgovinski sporazumi</dc:subject><dc:subject>deregulacija</dc:subject><dc:subject>multinacionalna podjetja</dc:subject><dc:subject>Monsanto</dc:subject><dc:description>Mednarodni sporazumi za liberalizacijo trga in s tem lažjega poslovanja med celinami poglabljajo proces globalizacije, ki temelji na neoliberalni zamisli svobodne trgovine in deregulacije z namenom homogenizacije sveta. Sporazum o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (angl. kratica TTIP) je zgodovinsko doslej največji bilateralni sporazum med EU in ZDA, ki naj bi uskladil pravila za proizvodnjo in prodajo izdelkov ter s tem krojil usodo 800 milijonov ljudi. Prinaša koristi, a hkrati tudi pasti za državljane EU. Prinaša poenotenje standardov in regulativno skladnost z obljubami o preprostejšem poslovanju z nižjimi carinskimi dajatvami za cenejše izdelke za končnega kupca.
V luči proučevanja posledic morebitnega sprejetja TTIP smo uporabili metodo vrednotenja politik ex-ante. Z zgodovinsko in primerjalno metodo smo primerjali učinke severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (angl. kratica NAFTA) in posledice vstopa Kitajske v STO, na gospodarstva posameznih držav. Obe metodi sta bili ključni tudi za razumevanje pravne ureditve področja GSO v ZDA, EU in Sloveniji.
TTIP prinaša tuj kapital in naložbe, s tem pa tudi mehanizem ISDS, ki ščiti tuja podjetja, države pa izpostavlja tožbam z vrtoglavimi odškodninami, na koncu plačane iz žepov državljanov. Hkrati bo čez Atlantik, neozirajoč se na ključno evropsko načelo previdnosti za zdravje ljudi, živali in okolja, priplula neoznačena in z GSO kontaminirana hrana ameriškega industrijskega kmetijstva. Poenotenje tako različnih pravnih ureditev reguliranja GSO je praktično nemogoče. Odprtje evropskih ladijskih terminalov za zabojnike z GS živili bo za evropski trg in državljane EU pomenilo konec suverenega demokratičnega odločanja o pravilih, ki urejajo trg, za okolje pa konec biotske raznovrstnosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-29 14:34:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92383</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
