<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92382"><dc:title>Korekcijske vaje zaradi enostranske obremenitve za kanuiste pri treningu</dc:title><dc:creator>Leban,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kanu</dc:subject><dc:subject>enostranska obremenitev</dc:subject><dc:subject>krepilne vaje</dc:subject><dc:subject>raztezne vaje</dc:subject><dc:subject>FMS test</dc:subject><dc:description>Kanuizem je monostrukturni šport z merljivim rezultatom in spremenljivimi razmerami. Je zelo zahteven šport, saj je potrebno poleg dobre kondicijske priprave in tehničnega znanja poznati tudi hidrodinamične značilnosti vode. Ker kanuisti veslajo z enolistnim veslom, je njihova tehnika v primerjavi s kajakom veliko bolj zahtevna. Tekmovanja obsegajo dve vožnji, kjer tekmovalci veslajo med rdeče belimi in zeleno belimi vratci. Dotik vratc se kaznuje z dvema kazenskima sekundama, izpuščena pa s petdesetimi kazenskimi sekundami. Poznamo osem osnovnih zavesljajev, od katerih se večinoma uporabljajo le trije. Analizirali smo tehniko treh najpogosteje uporabljenih zavesljajev (osnovni zavesljaj naprej, zavesljaj v loku naprej in privlačevanje premca) ter določili glavne mišične skupine, ki omogočajo gibanje. Namen diplomske naloge je bil predstaviti mišične prilagoditve na enostransko obremenitev pri treningu, ki poteka tudi po več ur dnevno. Prilagoditve se kažejo kot mišična nesorazmerja med levo in desno polovico telesa, kot tudi med agonisti in antagonisti na posameznih delih telesa. V razpoložljivih virih nismo zasledili raziskav, ki bi preučevale prilagoditve na enostranske obremenitve pri kanuistih, zato smo uporabili ugotovitve primerljivih raziskav iz rokometa in tenisa. Za namen diplomskega dela smo izvedli meritve štirih kanuistov, starih med 17 in 26 let, ki tekmujejo na mednarodni ravni. Pri merjencih smo ugotovili mišična neravnovesja med levo in desno stranjo telesa. Za ugotavljanje neravnovesja telesa smo izvedli meritve obsega mišic nadlakti, FMS test in vizualno oceno mišične mase na podlagi fotografij. Ugotovili smo tudi slabšo gibljivost na bolj obremenjeni strani telesa, kar je lahko posledica skrajšanja dominantnih mišic. Potrdili smo našo hipotezo, da se pri kanuistih pojavljajo mišična neravnovesja, ki se kažejo v povečanju mišične mase dominantne strani telesa, v povečanem obsegu mišic dominantne roke in zmanjšani gibljivosti na dominantni strani telesa. Glede na te ugotovitve smo za kanuiste pripravili program vadbe, s katerim bi lahko vplivali na ohranjanje mišičnega ravnovesja in ustrezne gibljivosti. Program vadbe priporočamo kot preventivo za mlajše kanuiste in kot korekcijo za že nastalo mišično neravnovesje zaradi enostranskih obremenitev.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-27 07:20:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92382</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
