<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92374"><dc:title>Deformacijska analiza s kinematičnim deformacijskim modelom</dc:title><dc:creator>Hrvacki,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Savšek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>deformacijska analiza</dc:subject><dc:subject>kinematični deformacijski model</dc:subject><dc:subject>horizontalni premiki</dc:subject><dc:subject>hitrost premika</dc:subject><dc:subject>pospešek premika</dc:subject><dc:subject>Kalmanov filter</dc:subject><dc:description>Deformacijska analiza je postopek ugotavljanja stabilnosti točk, kar je pri določanju premikov
temeljnega pomena. Dobljene vrednosti premikov in deformacij predstavimo z deformacijskim
modelom, le-ta pa opisuje najverjetnejši potek deformacije. V preteklosti so klasični postopki
obravnavanja deformacij temeljili na kongruenčnem modelu. Z razvojem računalništva, merskih
tehnik in algoritmov vrednotenja, pa se je spremenila tudi metoda deformacijske analize, ki poleg
osnovne določitve geometrije objekta, vključuje še časovni potek premikov, lahko pa tudi vzroke za
njihov nastanek. Osredotočili smo se na kinematični deformacijski model, pri katerem predpostavimo,
da je obravnavani objekt nenehno v gibanju. S tem v model vpeljemo tudi časovno komponento. Na
začetku dela smo postavili hipotezo, da uporaba kinematičnega deformacijskega modela pri kontrolnih
meritvah geotehničnih objektov omogoča obravnavanje geometričnih sprememb objekta s časovnimi
funkcijami. Na izbranem objektu, kjer je bilo že opravljenih več terminskih izmer, smo preverili
stabilnost referenčnih točk in določili statistično značilne premike kontrolnih točk oziroma določili
stabilnost le-teh s kongruenčnim deformacijskim modelom. Obravnavali smo časovni okvir, znotraj
katerega so bili na določenih točkah že v preteklosti zaznani konkretnejši premiki. Kinematični
deformacijski model izhaja iz skupne izravnave meritev v vseh terminskih izmerah, kjer sta poleg
koordinatnih neznank, neznanki še hitrost in pospešek premika. Ker je tak sistem zahteven za izračun,
smo izbrali tehniko filtriranja, točneje Kalmanov filter, ki omogoča oceno neznanih količin, v katerih
je prisoten šum, kot funkcijo časa in pogrešenih meritev. Gre za algoritem, ki se pogosto uporablja v
geodetskem inženirstvu, kjer ni mogoče zagotoviti nadštevilnih meritev. Temelji na določitvi stanja
sistema po metodi najmanjših kvadratov, hkrati pa oceni tudi stopnjo zanesljivosti. V sklopu
magistrskega dela smo izdelali program za obdelavo kinematičnih meritev s Kalmanovim filtrom za
primer diskretnega kinematičnega modela. Testirali smo stabilnost kontrolnih točk ter rezultate
prikazali numerično in grafično. Pričakovano je uporabljen pristop ponudil nekatere dodatne
informacije (hitrost in pospešek premikov) o stanju obravnavanega objekta v prostoru in času, kar
predstavlja alternativni pristop dosedanjemu kongruenčnemu modelu vrednotenja v deformacijski
analizi.</dc:description><dc:publisher>[K. Hrvacki]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-25 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
