<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92363"><dc:title>Analiza vpliva časa vstopanja in izstopanja s trga dela ter brezposelnosti na višino pokojnin</dc:title><dc:creator>GLAMOČAK,	ANŽE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sambt,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulacije</dc:subject><dc:subject>pokojninski sistem</dc:subject><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:description>V svoji magistrski nalogi predstavim pokojninski sistem v Sloveniji in ugotavljam občutljivost dopolnjene pokojninske dobe in s tem višine pokojnine iz obveznega zavarovanja na spremembe predpostavk glede brezposelnosti ter vstopanja in izstopanja s trga dela. Osredotočim se na tri kazalnike pokojninskega sistema, in sicer na upokojitveno starost, dopolnjeno pokojninsko dobo in posledično odmerni odstotek za odmero starostne pokojnine. S simulacijami vstopanja in izstopanja s trga dela v sedmih različnih variantah preverim, kako se omenjeni trije kazalniki odzivajo na spremembe vhodnih parametrov. 

V prvem delu magistrskega dela predstavim oblike financiranja pokojninskih sistemov, kjer je poudarek na pretočnem sistemu financiranja, saj je osnova za simulacije v osrednjem delu magistrske naloge. V nadaljevanju opišem aktualno problematiko pokojninskih sistemov in razčlenim vzroke za trenutno krizo financiranja javnofinančnega pokojninskega sistema.
V drugem delu najprej predstavim razvoj pokojninskega sistema v Sloveniji. Poseben poudarek dam najnovejši reformi, sprejeti konec leta 2012, ki postopoma zaostruje pogoje upokojevanja. Kasneje predstavim še vse tri stebre pokojninskega sistema s poudarkom na prvem stebru, v sklopu katerega opišem stanje na področju obveznega pokojninskega zavarovanja in na področju starostnih pokojnin. 

V tretjem, osrednjem delu, najprej predstavim skupine prebivalstva, ki sem jih vključil v simulacijo. S pomočjo lastnih predpostavk, oblikovanih na podlagi podatkov različnih slovenskih in evropskih ustanov ter nekaterih znanstvenih člankov, izračunam vrednosti vhodnih parametrov v srednji varianti projekcij. Za vsakega od uporabljenih vhodnih parametrov v srednji varianti oblikujem še ugodno in neugodno varianto in na koncu primerjam razlike v vrednosti kazalnikov med generacijami prebivalcev znotraj ene variante ter med različnimi variantami. Za srednjo varianto simulacij izračunam tudi intervale zaupanja vrednosti posameznih kazalnikov in tako prikažem variabilnost rezultatov. V tem delu uporabim več znanstvenoraziskovalnih metod s poudarkom na statističnih in primerjalnih metodah, poslužim pa se tudi sintetične in analitične metode. Statistične metode, ki ji uporabim, so: metoda zbiranja, urejanja in obdelave podatkov, nenazadnje s številnimi grafičnimi in tabelaričnimi prikazi pogosto uporabim tudi metodo prikazovanja podatkov.

V zadnjem delu povzamem rezultate simulacij, ocenim model in navedem predloge za njegovo izboljšavo. Ključna ugotovitev mojega dela je, da se bodo mladi zaradi poznega vstopanja na trg dela in višje brezposelnosti kot v preteklosti že ob obstoječem pokojninskem sistemu upokojevali bistveno pozneje kot sedanje generacije upokojencev, pri tem pa bodo imeli tudi manj pokojninske dobe in nižje pokojnine. Prihodnje pokojninske reforme bodo verjetno nadalje zaostrile pogoje upokojevanja in s tem bo upokojevanje v prihodnje še poznejše, če se mladih ne bo spodbujalo k zgodnejšemu vstopanju na trg dela.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-23 08:15:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
