<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92359"><dc:title>Dejavniki razvoja bioekonomije v Sloveniji.</dc:title><dc:creator>Rajh,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juvančič,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biogospodarstvo</dc:subject><dc:subject>krožno gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>kvalitativni intervju</dc:subject><dc:subject>raziskovalne ustanove</dc:subject><dc:subject>kreatorji politik</dc:subject><dc:subject>podjetniki</dc:subject><dc:subject>grozdi</dc:subject><dc:subject>bioosnovani produkti</dc:subject><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:description>Leta 2005 se je v Evropski uniji govorilo o biogospodarstvu kot dolgoročni viziji, ki bo omogočila dvig konkurenčnosti, boljše izkoriščanje virov in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Biogospodarstvo bo ena izmed ključnih usmeritev evropskih držav v bližnji in daljni prihodnosti. Smernice razvoja je začrtala tudi Evropska komisija, temu pa sledijo podporni inštrumenti, ki omogočajo vpeljavo akcijskih načrtov in strategij. Nekatere evropske države, med njimi vodilna Nemčija in Nizozemska, imajo tovrstni sistem že močno zakoreninjen v gospodarskih reformah, vse od krožnega gospodarstva, uporabe biomase, principa kaskade dodajanja vrednosti in vpeljave biorafinerij za nove produkte. Priložnosti so tako na vseh področjih, od kmetijstva, lesne in lesnopredelovalne industrije do ribištva in bioosnovane industrije. Namen raziskovalne naloge je bil preveriti dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva v Sloveniji. Raziskavo sem izvedel s poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji z več predstavniki iz industrije in raziskovalnih ustanov ter s kreatorji politik (državnih ustanov) in grozdov. Izkazalo se je, da v slovenskem prostoru nimamo strategije, namenjene prehodu v biogospodarstvo, in tako prihaja zgolj do kratkotrajnih primerov dobrih praks na tem področju. Zaradi nizkih industrijskih vlaganj, nerazvitega trga in nizke stopnje ozaveščenosti, tovrstnih produktov tudi še ni na tržišču kljub mnogim raziskavam, ki potekajo na tem področju. Potencial grozdenja pa ostaja neizkoriščen.</dc:description><dc:publisher>[M. Rajh]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-21 07:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92359</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
