<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=92358"><dc:title>Struktura združb makroinvertebratov in makrofitov v izbranih kalih v alpskem območju</dc:title><dc:creator>Gregorič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zelnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kali/alpsko območje/makroinvertebrati/makrofiti/sestava združb/okoljski dejavniki</dc:subject><dc:description>Preučevali smo združbe vodnih makroinvertebratov (MI) in makrofitov (MF) ter medsebojne povezave v 16 izbranih kalih na obrobju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Ugotavljali smo povezave med okoljskimi dejavniki in strukturo omenjenih združb ter vplive teh dejavnikov na taksonomsko sestavo in pestrost združb. MI smo vzorčili z ročno mrežo po metodi PLOCH, kasneje pa smo popisali MF in ocenili njihovo pokrovnost. MF smo po določitvi uvrstili v 4 skupine glede na Ellenbergove indikatorske vrednosti za vlažnost rastišč. Izračunali smo korelacije med okoljskimi dejavniki in parametri taksonomske pestrosti in diverzitete združb. S kanonično korenspondenčno (CCA) in redundančno analizo (RDA) smo preučevali vpliv okoljskih dejavnikov na sestavo združb. V kalih smo zabeležili 10 višjih taksonov in 23 družin MI ter 37 vrst pravih vodnih makrofitov (VMF). V kalih z največjim številom vrst in pokrovnostjo MF je bila tudi pestrost MI med večjimi. Nekaj parametrov pestrosti in diverzitete MI je bilo v statistično značilni pozitivni korelaciji s parametri pestrosti in diverzitete MF. Ugotovili smo pozitivno korelacijo med nadmorsko višino, velikostjo kala ter parametri pestrosti in diverzitete MI, s parametri MF pa nismo dobili povezav. Ugotovili smo povezavo med rabo tal in združbama MI in MF, pri čemer je bila pokrovnost MF in diverziteta MI večja v kalih z najmanj intenzivno rabo tal. Na sestavo združbe MF so vplivali vsebnost TP in TNb v vodi ter delež kamnitega substrata, na sestavo združbe MI pa raba tal v ožjem prispevnem območju kala in minimalna nasičenost vode s kisikom. V Kalih MEN 2, 3 in JEL 1, kjer je bil skupni vpliv obeh dejavnikov največji, je bila pestrost in diverziteta združbe MI največja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-21 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92358</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
