Začetno opismenjevanje korejske deklice v slovenščiniKuhar, Lara (Avtor) Bešter Turk, Marja (Mentor) slovenščina kot drugi jezikV slovenske šole je vključenih veliko otrok, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina. Predvsem otroci, ki se v sistem šolanja pri nas vključijo naknadno, imajo drugačno izhodišče za učenje kot ostali učenci v razredu, katerih prvi jezik je slovenščina in so v šoli od 1. razreda dalje. Učenje slovenščine kot drugega jezika in hitra vključitev v novo okolje pa je velik izziv, a hkrati glavni cilj tako za te učence kot tudi za njihove učitelje. Temeljni cilj magistrskega dela je bil prikazati napredek v začetnem učenju slovenščine in opismenjevanju 9-letne korejske deklice v slovenščini. Ko je prišla v Slovenijo, je začela obiskovati 3. razred OŠ, ne da bi znala slovensko, v popoldanskem času pa je imela na željo staršev eno šolsko leto dodatno (mojo) pomoč doma. V empiričnem delu je predstavljen potek najinega individualnega dela. Napredek v sporazumevanju v slovenščini je bil kljub nekaterim napakam jasno viden. Usvojila je zmožnost branja, pisanja pa tudi govorjenja in poslušanja, ker se te zmožnosti pri učenju jezika medsebojno prepletajo. Največji napredek je bil viden v branju, saj je bilo njeno branje zmeraj bolj tekoče in zmeraj bolj je razumela prebrano. V šoli je uspešno opravila tudi bralno značko. Zelo je napredovala na področju pravorečja; to se je odražalo pri glasnem branju in govorjenju. Razvila se je njena poimenovalna zmožnost v slovenščini in tudi upovedovalna zmožnost, saj je tvorila povedi, sicer nekoliko pomanjkljive (napačen glagolski čas, napačna uporaba spola, števila in napačno sklanjanje). Pri poslušanju z razumevanjem je imela težave zaradi skromnega besednega zaklada. Najtežje je bilo pisanje, ker se je morala opismeniti v latinici, ker v slovenščini določene besede pišejo drugače, kot jih izgovorimo, in ker je pisanje v primerjavi z govorjenjem uporabljala manj pogosto. Na dekličin napredek so vplivali razni dejavniki: sistematično usvajanje jezika (na individualnih urah razni didaktični pristopi), osebni interes in delavnost, zaupljiv odnos med njo in menoj (in učiteljico v šoli), aktivna vključenost v novo okolje in druženje z vrstniki ter sodelovanje staršev s šolo.20172017-05-18 02:32:14Magistrsko delo/naloga92313sl