Modulacija refleksa H po hoji na gredi različnih širinMisotič, Nina (Avtor) Tomažin, Katja (Mentor) ravnotežjerefleks HhojazahtevnostvzdražnostCilj magistrske naloge je bil preveriti razlike med tremi zahtevnostmi enake ravnotežne naloge (RN), njihov vpliv na amplitudo refleksa H in ali je modulacija refleksa H povezana z učinkovitostjo izvedbe RN. V eksperimentu je prostovoljno sodelovalo 10 preizkušancev. Vsak je izvedel hojo po gredeh treh različnih širin po naključnem vrstnem redu. Preizkušanci so prehodili eno gred na dan. Odmor med posameznimi prehodi čez različne širine gredi je bil najmanj dva dni. Preizkušanci so izvedli šest prehodov posamezne gredi s prekrižanimi rokami na prsih. Modulacijo spinalnih mehanizmov smo spremljali z merjenjem vala H mišice soleus. Ustrezno osnovno aktivnost m. soleus (bEMG) smo pridobili pred in po (deset sekund, pet minut in deset minut) šestih poskusih na posamezni gredi. Vsi odkloni od normalne hoje so bili smatrani kot neuspešni (sestop, premik rok iz določenega položaja itd.). Pri opaženem neuspehu, se je poskus in merjenje prehojene razdalje ustavilo in začel se je nov poskus. Ugotovili smo, da je prehojena razdalja statistično različna med tremi širinami gredi (p<0,001). Povezanost med osnovno aktivnostjo mišice soleus (bEMG) in modulacijo refleksa H kaže, da posamezniki, pri katerih je normalizirana aktivacija m. soleus v stoji večja, manj modulirajo refleks H pri prehodu iz leže v stojo in obratno (p=0,01, p=0,438, p=0,624), povezanosti med bEMG m. soleus in modulacijo refleksa H po prehodu vseh širin gredi pa nismo ugotovili. Čeprav modulacija refleksa H mišice soleus ni bila ugotovljena po prehodih vseh širin gredi, je bila amplituda refleksa H značilno nižja po prehodih ozke gredi v primerjavi s široko (Po; p<0,001; Po 5; p<0,01; Po 10; p<0,05). Analiza povezanosti je pokazala, da so preizkušanci, ki so bolj znižali amplitudo refleksa H pri prehodu iz leže v stojo, prehodili daljšo razdaljo po ozki gredi (p=0,038). Prav tako se nakazuje, da posamezniki, ki prehodijo daljšo razdaljo po ozki gredi, bolj znižajo amplitudo refleksa H po prehodih le-te (p=0,080). Zato ugotavljamo, da je modulacija refleksa H pomemben pokazatelj dinamičnih ravnotežnih sposobnosti. Rezultati naše študije kažejo, da je sposobnost znižanja spinalne vzdražnosti en izmen glavnih mehanizmov, ki vplivajo na naloge statičnega in dinamičnega ravnotežja, najverjetneje zaradi povečane predsinaptične inhibicije Ia aferentnih vlaken.20172017-05-13 07:20:05Magistrsko delo/naloga92279sl