<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91874"><dc:title>Vpliv deleža finih zrn na strižno trdnost peska</dc:title><dc:creator>Bojanec,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Drenirana strižna trdnost</dc:subject><dc:subject>glina</dc:subject><dc:subject>konsolidacija</dc:subject><dc:subject>Laboratorijske      preiskave</dc:subject><dc:subject>strižni aparat</dc:subject><dc:description>Strižna trdnost je poleg deformabilnosti in hidravlične prevodnosti najpomembnejši mehanski parameter zemljin v gradbenih tleh. Je posledica trenja med zrni in medmolekularnih sil na površini zrn. Od strižne trdnosti so odvisni stabilnost naravnih pobočij in vkopov v pobočja, nosilnost temeljnih tal, izbor načina temeljenja, dovoljena hitrost gradnje nasipov, oblike in nakloni brežin nasipov, nosilnost globokih temeljev in drugo. V diplomski nalogi so predstavljene meritve drenirane strižne trdnosti na dveh materialih, ter na mešanicah obeh materialov v različnih razmerjih. Uporabljena materiala za poskuse sta bila pesek (Fuga sand 80), ter glina Reful, odvzeta v Luki Koper iz kasete, aprila 2013. 

Vse preiskave smo izvajali v direktnem strižnem aparatu. Vzorec zemljine vgrajen v strižni aparat smo najprej konsolidirali, nato pa strigli. Hitrosti striženja smo prilagodili lastnostim posameznega vzorca.

Rezultate raziskav smo analizirali in na osnovi analize rezultatov določili vpliv deleža finih zrn na strižno trdnost peska.</dc:description><dc:publisher>[D. Bojanec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-27 07:15:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
