<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91858"><dc:title>Merjenje dihanja mikroorganizmov v remediiranih in originalnih vzorcih tal po metodi SIR</dc:title><dc:creator>Pregelj,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leštan,	Domen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>SIR</dc:subject><dc:subject>respiracija</dc:subject><dc:subject>remediacija</dc:subject><dc:subject>dihanje tal</dc:subject><dc:subject>poraba organske snovi</dc:subject><dc:subject>mikroorganizmi</dc:subject><dc:description>Glavni cilj magistrske naloge je bilo ugotoviti razlike v hitrosti respiracije pred in po remediaciji tal z metodo SIR (substratno inducirana respiracija). Originalna tla iz Podkloštra in Mežiške doline so bila onesnažena s PTE (potencialno toksičnimi elementi) Pb, Zn in Cd. Remediacija je potekala na pilotni napravi z izpiranjem tal z EDTA (etilendiamin-tetraocetno kislino) 80 mmol EDTA na kg suhe snovi tal pri tleh iz Mežiške doline in 10 mmol EDTA na kg suhe snovi pri tleh iz Podkloštra. Primerjali smo respiracijo remediiranih in originalnih vzorcev pri induciranju respiracije tal s štirimi substrati (glukoza, škrob, mikroceluloza in kalčki lucerne). Poskus z vsakim substratom je trajal pet dni, razen pri glukozi, kjer je poskus trajal 24 ur. Zanimal nas je tudi vpliv remediacije na sposobnost tal za razgradnjo organskih snovi. V mežiških tleh je prišlo do razlike v hitrosti porabe substrata med originalnimi in remediiranimi tlemi. V zadnjem kinetičnem območju je bila v originalnih tleh hitrost porabe substrata večja pri glukozi (0,115 µmol O2/g SS na uro), škrobu (0,053 µmol O2/g SS) in kalčkih lucerne (0,643 mikro mol O2/g SS). Pri dodajanju mikroceluloze je prišlo do večje porabe kisika v remediiranih tleh (0,298 mikro mol O2/g SS). V tleh iz Podkloštra je bila poraba substrata hitrejša v remediiranih tleh: glukoza (0,104 mikro mol O2/g SS), škrob (0,150 mikro mol O2/g SS), mikroceluloza (0,186 mikro mol O2/g SS), kalčki lucerne (0,156 mikro mol O2/g SS). To pripisujemo različni kemijski sestavi tal in manjši koncentraciji liganda pri izpiranju tal ter odstranitvi PTE. Navedena razloga in nepojasnjeni del je v remediiranih tleh iz Podkloštra ugodno vplivalo na povečano respiracijo mikroorganizmov v primerjavi z remediiranimi tlemi iz Mežiške doline.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Pregelj]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-25 12:33:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91858</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
