Doživljanje kinestetične empatije udeležencev delavnic pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmiJerak, Tjaša (Avtor) Žvelc, Gregor (Mentor) Vidrih, Alenka (Komentor) notranje doživljanjeTa kvalitativna študija je bila zasnovana z namenom, da podrobneje razišče fenomen kinestetične empatije ter njen učinek na notranje doživljanje udeležencev delavnic pomoči s plesno–gibalnimi dejavnostmi. V pomoči s plesno–gibalnimi dejavnostmi ima kinestetična empatija vlogo katalizatorja pozitivnih sprememb pri klientih, vendar je v praksi še zelo slabo raziskan pojav. Štirje študentje pomoči z umetnostjo so se udeležili štirih eksperimentalnih delavnic pomoči s plesno–gibalnimi dejavnostmi, v katerih je bil največji poudarek na procesu medsebojnega uglaševanja. Vse delavnice so bile snemane. Na podlagi analize videoposnetkov gibanja sem izbrala ključne trenutke uglašenosti in neuglašenosti v utelešenih interakcijah udeležencev, nato pa sem jih analizirala v okviru skupinskih intervjujev skupaj z udeleženci ter ugotavljala , kakšne razlike obstajajo med doživljanjem obeh interakcijskih stanj. Rezultati pričujoče študije kažejo na to, da uspešno uglaševanje v pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi usmerja pozornost klienta na sedanji trenutek, spodbuja posameznikovo spontanost, igrivost in kreativnost, spodbuja utelešenost in s tem integracijo uma in telesa. Uspešno uglaševanje z drugim vodi v doživetje intersubjektivne izmenjave, ko dve osebi soustvarjata intersubjektivno izkušnjo, uspešno uglaševanje s skupino pa v doživljanje enosti s skupino. Trenutki neuspešnega uglaševanja sprožijo neprijetna občutja, rezultirajo v pomanjkanju spontanosti in občutjih izključenosti ter ovirajo kontakt. Rezultati raziskave kažejo tudi na povezanost značilnosti doživljanja uglašenosti z doživljanjem sedanjega trenutka v plesu. Na podlagi tega je bil sestavljen model doživljanja sedanjega trenutka v plesu, ki podrobneje orisuje omenjene povezave.20172017-04-25 02:47:00Magistrsko delo/naloga91845sl