<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91839"><dc:title>Primerjalna analiza izbranih slovenskih in hrvaških ljudskih pravljic</dc:title><dc:creator>Gorše,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenske ljudske pravljice</dc:subject><dc:subject>hrvaške ljudske pravljice</dc:subject><dc:subject>primerjava</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V prvem delu diplomskega dela je predstavljena mladinska književnost kot literarna zvrst. Predstavljen je razvoj mladinske književnosti v Sloveniji ter na Hrvaškem. Opredeljena je definicija pravljice in opisane so vrste pravljic: ljudska, klasična umetna in moderna pravljica. 

V drugem delu je predstavljenih šest teorij preučevanja pravljic: folkloristična, strukturalistična, psihoanalitična, sociološka, feministična in literarna teorija. Največji poudarek je na literarni teoriji Maxa Lüthija. Predstavljenih je njegovih pet značilnosti modela ljudske pravljice: enodimenzionalnost, ploskovitost, abstraktni slog, izolacija in univerzalna povezanost ter sublimacija in vsevključenost.

V empiričnem delu diplomskega dela je narejena primerjalna analiza slovenskih ljudskih in hrvaških ljudskih pravljic, in sicer po literarni teoriji Maxa Lüthija. Analizirane so tri slovenske in tri hrvaške pravljice. Analize so predstavljene v preglednicah, po vsaki preglednici je tudi povzetek ugotovitev analize.

Cilj diplomskega dela je ugotoviti, v čem so si slovenske in hrvaške pravljice podobne in v čem se razlikujejo.</dc:description><dc:publisher>[B. Gorše]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-25 02:46:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91839</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>