Vpliv hiperkinetične motnje na družinsko življenje: vidik zdravstvene negeRebolj, Janja (Avtor) Milavec Kapun, Marija (Mentor) Sotirov, Dejan (Komentor) hiperkinetična motnjadružinski odnosidružinska terapijazdravstvena negaUvod: Hiperkinetična motnja spada v skupino vedenjskih in čustvenih motenj. Stabilno in urejeno družinsko okolje pripomore, da otrok s hiperkinetično motnjo lažje vzpostavi notranjo strukturo, zato se želimo osredotočiti predvsem na vlogo družine, ki v življenju posameznika predstavlja najpomembnejši sistem. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati odnose med družinskimi člani (sorojenci, oče, mati) in otrokom s hiperkinetično motnjo ter predstaviti načine pomoči in podpore, ki bi lahko bili družini v pomoč pri vzgoji otroka. Metode dela: Pri pripravi diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna (opisna) metoda dela, ki je vključevala pregled tuje in slovenske znanstvene ter strokovne literature. Literatura je bila iskana s pomočjo bibliografskega servisa COBISS.SI ter v bibliografskih bazah CINAHL in MEDLINE. Rezultati: Otrokom s hiperkinetično motnjo predstavlja vzpostavljanje socialnih odnosov velike težave. V družini otroka se začne krepiti slaba samopodoba staršev in ostalih članov. Odnos s sorojenci je kaotičen, naporen, konflikten in agresiven. Pri starših prihaja do pogostejših vzajemnih očitkov in težav v zakonskem odnosu. Družinska terapija pomaga staršem graditi topel odnos z otrokom in jih vodi ter usmerja pri vzgoji otroka, vedenjski trening pa starše opremi z vedenjskimi ukrepi in nasveti glede vključevanja ter prilagajanja socialnemu okolju. Raziskovalci so poudarili, da je družinska terapija lahko učinkovita le, če imata starša resnično željo po spremembah in je družina v celoti pripravljena obogatiti družinsko življenje. Cilj delovanja medicinske sestre je uveljaviti vzgojni pristop oz. spremeniti stare navade in pomagati družini, da se bo lažje prilagodila vsakdanjemu življenju. Razprava in zaključek: Z izpostavljanjem otrokovih prednosti in izogibanjem negativnih lastnosti si družina, ki ima otroka s hiperkinetično motnjo, lahko obeta pozitivne spremembe v družinskih odnosih. Družinska terapija in vedenjski trening staršev sta metodi, ki lahko po mnenju avtorjev posamezniku s hiperkinetično motnjo in njegovi družini pomembno pripomoreta k vzpostavljanju dogovorjenih pravil, sočutne komunikacije ter sprejemanju odgovornosti. Medicinska sestra naj bo staršem na voljo kot zaupanja vreden spremljevalec, otroku pa naj predstavlja zanesljivo odraslo osebo, ki ne daje nikakršnih zahtev in je vedno pripravljena poslušati.20172017-04-21 07:15:52Diplomsko delo/naloga91823sl