<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91524"><dc:title>Geološka zgradba in tektonika severozahodnega dela Kamniških Alp</dc:title><dc:creator>Dolžan,	Erazem	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Geomodeliranje</dc:subject><dc:subject>fotogrametrija</dc:subject><dc:subject>narivanje</dc:subject><dc:subject>zgornji trias</dc:subject><dc:subject>južne Alpe</dc:subject><dc:description>Severozahodni del Kamniških Alp so klasično interpretirali kot narivni pokrov, vendar v kasnejših raziskavah na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp narivanje v takšnem obsegu ni bilo potrjeno. 
Dobra razgaljenost območja omogoča uporabo daljinskih metod za študij strukture. Iz zračnih posnetkov sem s fotogrametričnimi metodami izdelal teksturiran 3D model površja, ki sem ga uporabil za strukturne interpretacije, nato pa sem te interpretacije preverjal in dopolnjeval s terenskim delom. Podatke iz daljinskih metod in terenskega dela sem združil v 3D strukturnem modelu območja.
Pri svojem delu sem se ukvarjal z obstojem in geometrijo narivne ploskve, ki izdanja na zahodnih pobočjih Kočne. Potrdil sem njen obstoj in ugotovil, da vpada približno 8° proti vzhodu, nisem pa našel neposrednih dokazov, da je ob ploskvi dejansko potekalo narivanje. Poimenoval sem jo Kočenska ločilna ploskev (KLP). Ploskev bi glede na obliko gube v krovnini lahko predstavljala bodisi nariv bodisi pa položnejši (spodnji) del listričnega normalnega preloma.
V krovnini KLP sem kartiral zgornjetriasno zaporedje kamnin, v katerem sem največ pozornosti posvetil horizontu Martuljškega apnenca, ki predstavlja dober reperni horizont za sledenje premikom ob prelomih. Ta horizont je proti severovzhodu spuščen ob seriji normalnih prelomov za katere sklepam, da spuščajo tudi KLP, zato na vzhodnih delih območja ne izdanja.
Pri svojem delu sem na tem območju določil 4 do 5 tektonskih faz: F1) ekstenzija v smeri SZ-JV in nastanek normalnih prelomov s prvotnim vpadom proti  SV in JZ (v to fazo uvrščam tudi morebitni normalni premik ob KLP); F2) ekstenzija v smeri Z-V in normalni prelomi s prvotnim vpadom proti J in S; ?F3) narivanje ob KLP (v primeru da KLP predstavlja narivno ploskev); F4) transpresijsko nagibanje ozemlja in F5) zmičnotektonska kompresija v smeri SZ-NV in tenzija prečno na to smer. Zadnji fazi ustrezajo normalni prelomi z vpadom proti SV, zmični prelomi v smeri JZ-SV in reverzni prelomi v smeri Z-V.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-19 15:54:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
