<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91503"><dc:title>Prepoznavanje učnih potencialov triletnih in štiriletnih otrok pri naravoslovnih dejavnostih</dc:title><dc:creator>Lužnik,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prepoznavanje potencialne nadarjenosti</dc:subject><dc:subject>pojmi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Naloga vzgojitelja je prepoznavanje učnih potencialov otrok; s svojim načinom dela in pestro izbiro dejavnosti mora vzgojitelj omogočiti njihov razvoj na vseh področjih. V magistrskem delu smo se osredotočili na področje naravoslovja in raziskovali kriterije, po katerih tri- in štiriletni otroci povezujejo ponujene naravoslovne objekte v pare. Ugotovili smo, da otroci sprva oblikujejo pare objektov tako, da opravljajo dejavnosti z njimi, pri čemer opravljajo dejavnosti iz njihovega vsakodnevnega življenja. Postopno so se kriteriji za oblikovanje parov spreminjali, hkrati se je povečevalo število vsebinsko povezanih predmetov ali predmetov, ki jih povezujejo skupne lastnosti. Med oblikovanimi pari so se pojavljali tudi pari oblikovani po naravoslovnih kriterijih, ki smo jih posebej analizirali in preverjali njihovo pogostost pri posameznikih. V nadaljevanju smo ugotovili, da se otroci z večjim številom naravoslovnih parov razlikujejo od preostalih otrok glede na izbiro dejavnosti, zanimanja in igro na prostem, in da se v vrtcu pogosteje odločajo za naravoslovne dejavnosti, pri katerih so tudi bolj uspešni. Skozi pogovore s starši smo preverjali povezavo med številom naravoslovnih parov pri otrocih in zanimanjem za naravoslovne dejavnosti ter možnostmi neposrednega stika z naravo v domačem okolju. Ugotovili smo, da so največ naravoslovnih parov tvorili otroci z več spodbudami za naravoslovne dejavnosti od doma. Skozi predstavljen način raziskovanja smo prikazali pristop k prepoznavanju učnih potencialov otrok na naravoslovnem področju, upoštevajoč tudi otrokovo okolje, v katerem odrašča. Tako smo ugotovili, da so v skupini tri- in štiriletnih otrok tisti, za katere lahko trdimo, da so potencialno nadarjeni na naravoslovnem področju.</dc:description><dc:publisher>[M. Lužnik Črep]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-12 02:40:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91503</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
